Pobuda Romanarmy.eu, desetletje arheoloških raziskav in metodoloških preizkusov na severnem delu Iberskega polotoka

Arheološke raziskave rimske vojaške prisotnosti so se na Iberskem polotoku tradicionalno osredotočale na peščico stalnih objektov iz cesarskega obdobja. Konec devetdesetih let 20. stoletja so na območju Kantabrije odkrili več rimskih vojaških taborov z metodološkimi pristopi, ki so se razlikovali od tistih v klasični arheologiji. Postopno odpiranje dostopa do različnih geoprostorskih podatkovnih zbirk (zgodovinske letalske fotografije, satelitski posnetki in LiDAR), razširitev uporabe geografskih informacijskih sistemov in vse večja popularizacija brezpilotnih letal (UAV, RPAS) so omogočili oblikovanje učinkovitih metodologij daljinskega zaznavanja v arheologiji, kar je pripeljalo do identifikacije še večjega števila rimskih pohodnih taborov in novega razumevanja širjenja rimske države na severu Iberskega polotoka.

V ospredju tega metodološkega in konceptualnega premika je skupina Romanarmy.eu collective. V prvi fazi smo si prizadevali za odkrivanje rimskih vojaških najdišč na območjih, ki jih je zgodovinopisje prej slabo raziskovalo. V ospredju so bili eksperimentiranje in tehnične inovacije. Kopičenje dokazov − več kot sto najdišč v komaj desetih letih − nam je omogočilo bolje opredeliti rimske utrdbe, preučiti njihove različne poselitvene vzorce in raziskati druge, manj prepoznavne arheološke sledove. V drugi fazi smo na izbranih primerih izvedli površinske preglede z iskalcem kovin, izkopavanja testnih jarkov, geofizikalne raziskave (z uporabo gradiometra in georadarja) in dvojno absolutno datiranje (14C in OSL). S tem smo na arheoloških najdiščih, ki so še posebej izpostavljena različnim erozijskim procesom naravnega ali antropogenega izvora, pridobili dodatne informacije.

O Penedo dos Lobos (Ourense, Španija). Rimski tabor na približno 1500 m nadmorske višine iz dvajsetih let pr. n. št.

Kolektiv se je v veliki meri ukvarjal z razširjanjem pridobljenih rezultatov in spodbujanjem odprtih znanstvenih modelov za ozaveščanje o ranljivosti teh območij, poudarjanjem njihovega pomena za zgodovinsko védenje o preučevanih območjih in s spodbujanjem politik za njihovo ohranitev v prihodnosti.

Predavanje bo v angleščini.

Kratko o predavatelju

José M. Costa-García je izredni profesor arheologije na Univerzi v Salamanki. Diplomiral iz zgodovine (2006) in doktoriral iz arheologije (2013) na Univerzi v Santiagu de Compostela. Nekdanji gostujoči raziskovalec na Vrije Universiteit Amsterdam (2016−2017) in Univerzi Newcastle (2017−2018).

Njegove raziskave se osredotočajo na preoblikovanja arheoloških pokrajin na prehodu med pozno železno dobo in rimskim obdobjem na severozahodu Iberije ter na arheologijo konfliktov s postkolonialne in dolgoročne perspektive. Sledi načelom krajinske arheologije, pri čemer za kombinirano zbiranje, upravljanje in analizo arheoloških podatkov v veliki meri uporablja tehnike daljinskega zaznavanja (letalske in satelitske fotografije, LiDAR, fotogrametrija z brezpilotnimi letali, geofizika, raziskave z usmerjenimi detektorji kovin) in geografske informacijske sisteme (GIS). Je ustanovni član raziskovalnega kolektiva Romanarmy.eu, pred tem pa je bil del raziskovalne skupine USC na rimski utrdbi A Cidadela (Sobrado dos Monxes, A Coruña) (2008−2016).

V zadnjem času je koordiniral ali bil aktiven član multidisciplinarnih arheoloških ekip, ki so preučevale različna rimska vojaška najdišča v Galiciji, Asturiji, Kastilji in Leónu in na severu Portugalske.