Skip to main content

12

JUN

09:30

Absolutna in relativna kronologija pozne latenske dobe v srednjem Podonavju



Osnovni podatki

12. junij 2017 ob 09:30
Gostišče Gipfelhaus na Štalenski gori, Koroška, Avstrija
Organizator: Naravoslovni muzej, Dunaj, Deželni muzej Koroške, Celovec
Opis

Mednarodni znanstveni sestanek, pri organizaciji katerega sodeluje Inštitut za arheologijo, je nastal na pobudo Macieja Karwowskega iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Udeleženci, od katerih jih največ prihaja iz Avstrije, Slovenije, Češke republike in Slovaške, medtem ko sta Hrvaška in Italija zastopani s po dvema, Nemčija in Poljska pa s po enim, bodo predstavili problematiko kronologije pozne latenske dobe oziroma stopnje LT D.

Namen sestanka je poenotiti poimenovanje posameznih stopenj na širokem prostoru od Lombardije in Benečije v severni Italiji do Češke, Slovaške in hrvaško-srbskega Podonavja, določiti značilne oblike materialne kulture teh stopenj (LT D1a, LT D1b in LT D2) in izpostaviti italske prvine (gre za bronaste in keramične posode ter fibule), ki se pojavljajo tudi v srednjem Podonavju.


Dva od 27 okraskov in okovov jarma vrste Orešac (Schönfelder 2002, 245), ki so poleg ene ali dveh železnih brzd ležali ob okostju konja, ki ga je pred letom 1904 blizu Orešca nedaleč od Virovitice izkopal župnik Stjepan Tompak (https://www.academia.edu/16404108). Najdbe iz tega groba, ki ga lahko datiramo v stopnjo LT D2, so bile pogrešane od leta 1999, pred nekaj dnevi pa spet najdene v depoju antične zbirke Arheološkega muzeja v Zagrebu. Foto Ivan Drnić.

Več predavanj bo posvečenih numizmatiki. Viri za preučevanje stopnje LT D so na tem prostoru različni. Medtem ko kultura opidumov v južni Nemčiji, na Češkem, Moravskem in Slovaškem ne pozna poznolatenskih grobov, so bili številni grobovi tega časa izkopani v Lombardiji in v okolici Verone, na ozemlju današnje Slovenije (idrijska, mokronoška in viniška skupina), v severovzhodni Hrvaški in v severni Srbiji (ozemlje Skordiskov).

Poleg grobov so zelo pomembne najstarejše plasti naselbin na Gurini nad Dolami in na Štalenski gori ter nekaj naselbinskih najdišč, ki so bila raziskana šele v zadnjih letih: Rochusmarkt na Dunaju, Šmihel na Gosposvetskem polju in najdišče Glušič na Vrhniki.

Program srečanja (pdf)