Prazgodovinske jame Krasa: izvlečki predavanj
ROBERTO MICHELI
Arheolog, Soprintendenza Archeologia, Belle Arti e paesaggio per il Friuli Venezia Giulia
Naslov: Dokumentiranje teme: jame Krasa med spoznanjem in arheološkim varstvom
Jame so eden najznačilnejših pojavov kraške pokrajine. Nastajajo z raztapljanjem karbonatnih kamnin pod vplivom vode. Ti prazni prostori, ki se včasih raztezajo v obsežne mreže v globinah apnenčastih masivov, so se skozi čas zapolnili z različnimi materiali – od skalnih podorov, prodnikov in kapnikov do drugih sedimentov. K naravnim procesom se je kmalu pridružil tudi vpliv človeka. Naravne votline so ljudje že zelo zgodaj uporabljali kot bivališča, zavetišča za živali ter kot kraje pokopa ali obredov. Na območju Krasa, kjer je, kot je znano, izjemno veliko jam, so se arheološke raziskave začele že v drugi polovici 19. stoletja – v času prvih sistematičnih raziskav podzemnih votlin in razvoja moderne speleologije. Od takrat je bilo raziskanih veliko kraških jam z namenom odkrivanja sledi prazgodovinskega človeka. To je privedlo do številnih najdb in izkopavanj antropogenih plasti ter do zbiranja obsežnega arheološkega gradiva iz različnih obdobij. Pogosto pa ti materiali niso bili povezani z zanesljivimi podatki o kontekstu njihovega izvora. Zaradi takšnih posegov je v mnogih primerih prišlo do poškodb ali celo uničenja pomembnih arheoloških stratigrafskih plasti.
Po več kot stoletju in pol raziskav v kraških jamah danes razpolagamo z bogato zbirko podatkov o najstarejši zgodovini tega območja, a številna vprašanja ostajajo odprta in brez jasnih odgovorov. Jame in sedimenti njihovih zapolnitev so namreč izjemni paleookoljski in geološki arhivi, obenem pa pričajo o človekovi davni preteklosti in njegovem odnosu do okolja in naravnih virov. Po mnogih letih premora arheološke raziskave v kraških jamah znova oživljajo. Nove raziskave, ki temeljijo na multidisciplinarnem pristopu in natančnih metodah stratigrafskega izkopavanja, omogočajo razkrivanje bogastva arheoloških plasti, skritih v teh votlinah, ter razumevanje vse kompleksnosti podzemnega sveta, ki ga je človek obiskoval že v prazgodovini.
MANUELA MONTAGNARI KOKELJ
Nekdanja sodelavka Oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu
Naslov: C.R.I.G.A. – Računalniško zasnovan kataster arheoloških jam: podatkovna zbirka o odkritjih in raziskavah, ki so predhodile novim raziskavam na Tržaškem Krasu
Podatki o nekdanji rabi jam na Tržaškem Krasu (in drugod po deželi) – tako s strani ljudi kot živali – od prazgodovine do srednjega veka so danes zbrani v C.R.I.G.A. – Catasto Ragionato Informatico delle Grotte Archeologiche (slov. Računalniški premišljeni kataster arheoloških jam), ki je dostopen na spletu preko Deželnega speleološkega katastra: https://catastogrotte.regione.fvg.it/pagina/100/criga.
C.R.I.G.A. je nastal konec devetdesetih let kot Projekt Jame, interdisciplinarni znanstveni projekt Univerze v Trstu, namenjen odgovoru na arheološko vprašanje: ali lahko ugotovimo razloge za navidezno zelo selektivne poselitvene izbire različnih skupin, ki so v prazgodovini puščale sledi na Tržaškem Krasu?
Odgovor je zahteval sistematičen pregled znanstvene in poljudne literature ter arhivskih virov – tako arheoloških kot geološko-naravoslovnih – in hkratno preverjanje geoloških, geomorfoloških ter hidrogeoloških značilnosti naravnih jam, ki so jih ljudje uporabljali in preoblikovali.
Leta 2020 je dogovor med Avtonomno deželo FJK in Univerzo v Trstu omogočil, da se podatkovna baza razširi na deželno raven. V projekt so bili vključeni tudi drugi raziskovalni zavodi, muzeji in jamarska društva, rezultati pa so bili vneseni v Regionalni speleološki kataster. Ta posodobljena različica C.R.I.G.A. tako predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave.
FEDERICO BERNARDINI*, ELENA LEGHISSA**, FRANCESCO BOSCHIN***
* Oddelek za humanistične študije Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, Multidisciplinarni laboratorij, Mednarodni center za teoretično fiziko »Abdus Salam« ICTP
** ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Ljubljana
*** Oddelek za fizikalne, zemeljske in okoljske znanosti, Raziskovalna enota za prazgodovino in antropologijo, Univerza v Sieni
Naslov: Jamsko najdišče Tina Jama – pregled preliminarnih rezultatov treh let arheoloških izkopavanj
Med srečanjem bodo predstavljeni rezultati arheoloških raziskav v jamskem najdišču Tina Jama, ki se nahaja na Volniku (Monte Lanaro) na Tržaškem Krasu, kjer trenutno poteka že tretja raziskovalna sezona pod nadzorom Ministrstva za Kulturo – Nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije - Julijske krajine (Ministero della Cultura - Soprintendenza Archeologia, Belle Arti e paesaggio per il Friuli Venezia Giulia). Z raziskavami smo odkrili ostaline, ki segajo v zelo dolgo časovno obdobje – od mezolitika do dobe gradišč – in tako prispevajo k razjasnitvi temeljnih vidikov pozne prazgodovine na območju severovzhodnega Jadrana,« pojasnjuje vodja izkopavanj Federico Bernardini.
Študije so se osredotočile predvsem na plasti iz pozne bakrene in bronaste dobe (3. in 2. tisočletje pr. n. št.), ki predstavljajo ključno obdobje tehnološkega, kulturnega in družbenega razvoja Evrope. »Predhodni podatki kažejo, da je bil Kras tesno povezan s cetinsko kulturo v Dalmaciji, hkrati pa tudi s sočasnimi kulturami severovzhodne Italije in srednje Evrope, med katerimi izstopata Polada in Gàta-Wieselburg,« dodaja Elena Leghissa.
Študij kostnih ostankov (človeških in živalskih) izvaja Raziskovalna enota za prazgodovino in antropologijo DSFTA Univerze v Sieni. Pri človeških ostankih bo posebej zanimiva analiza morebitnih sledi razkosanja na enem od fragmentov lobanje, ki jo bodo izvedli z uporabo prenosnega digitalnega mikroskopa. Ta omogoča zajem 3D-posnetkov površine opazovanih predmetov, kar bi lahko pomagalo razjasniti pogrebne prakse v prazgodovini.
Analiza živalskih ostankov pa bo omogočila boljše razumevanje načina izkoriščanja živalskih virov pri prazgodovinskih prebivalcih. Tako bo mogoče rekonstruirati vidike, povezane z rabo jame, pa tudi z lovskimi in rejskimi praksami na Tržaškem Krasu.
ANDREA PESSINA
Nadzorni arheolog, Soprintendenza Archeologia, Belle Arti e paesaggio per le province di Ancona e di Pesaro e Urbino
Naslov: Novi podatki iz nekaterih prazgodovinskih jam Tržaškega Krasa
Spomladi leta 2025 je Nadzorništvo za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije - Julijske krajine (Soprintendenza Archeologia, Belle Arti e paesaggio per il Friuli Venezia Giulia) izvedlo vrsto sondiranj v nekaterih jamah na območju Občine Zgonik (Trst), ki bi lahko bile arheološko zanimive. Raziskave, ki so trajale šest tednov, je v celoti financiralo Ministrstvo za kulturo. Izvedli so jih strokovnjaki podjetja CORA iz Trenta ob dragocenem sodelovanju prostovoljcev iz lokalnih speleoloških društev.
Prva jama, vključena v raziskave, je bila Novoletna jama – 7 (ital. Grotta 7 di Capodanno), evidentirana pod št. 4796 v Regionalnem speleološkem katastru. Leži na nadmorski višini 305 m in je nizka, navzdol usmerjena votlina, v kateri ni mogoče stati pokonci; njen obok sledi smeri kamninskih plasti. Jamo so odkrili okoli leta 1990 in je bila prvič omenjena v publikaciji Spelaeus 2 (2019) društva Club Alpinistico Triestino, v prispevku Franca Gherlizza. Že ob odkritju je pritegnila pozornost zaradi prazgodovinskega sedimenta, ki ga ohranja. Med jamarskimi meritvami so bili najdeni keramični fragmenti različnih zmesi in obdelave, pomešani z novejšim materialom. Kamnita pregrada (masiera), ki delno zapira dno doline, v kateri se odpira jama, je bila delno prekrita z zemljo, nekoč odloženo iz jame. Ta je skozi leta razkrila številne najdbe – keramične fragmente, kamnita orodja in ostanke favne. Analiza tega materiala je pokazala sledove poselitve iz poznega mezolitika (kamnito orodje s trapezi in mikrobulinsko tehniko) ter iz zgodnjega neolitika (keramika opredeljena v okvir Vlaške skupine).
Med izkopavanji leta 2025 smo izvedli stratigrafske raziskave, namenjene preverjanju prisotnosti, značilnosti in debeline arheoloških plasti ter zbiranju vzorcev za začetne kronološke, geoarheološke in paleookoljske analize. Pri raziskavah smo odkrili nove najdbe iz istih faz poselitve, vendar v premešanih plasteh, kar je verjetno posledica živalske dejavnosti in gradnje kamnite pregrade. Posebej zanimiva je bila ugotovitev prisotnosti obsidiana, katerega izvor trenutno še ugotavljamo. Novoletna jama je ena od jam na Krasu z največ najdenimi primerki obsidiana – do zdaj kar tremi. Debela plast podora z velikimi kamnitimi bloki je onemogočila raziskovanje globljih plasti, kljub prizadevanjem jamarjev. Zato smo raziskave nadaljevali v središču doline, kjer smo izkopali Sondo 1. Tam smo odkrili sledi človeške dejavnosti – med drugim puščično konico iz kremena, keramične fragmente in živalske ostanke. Opazili smo tudi poravnane kamnite bloke, ki bi lahko nakazovali obstoj strukture. Na zbranih vzorcih trenutno potekajo radiokarbonske (C14) analize.
V Jami Blok pri Gabrovici, ki jo je Komisija za jame »Eugenio Boegan« evidentirala pod št. PRCS 28909, so raziskave potekale tako v notranjosti kot zunaj. V jami smo prepoznali posebne sedimente, ki kažejo, da je bila v prazgodovini uporabljena za nastanitev koz in ovac. Na zunanjem območju smo izkopali Sondo 3, globoko več kot tri metre, v kateri pa še nismo dosegli najstarejših plasti človeške poselitve.
Ugotovljena stratigrafija je izjemno zanimiva: številne plasti pričajo o različnih fazah rabe prostora – od lovskih dejavnosti (puščične konice in divja favna) do delnih podorov jame zaradi potresov ali podnebnih sprememb, ki jim sledijo nove faze uporabe prostora za pogrebne namene in rejo živali. Za nadaljnje analize smo izbrali vzorce za palinološke, geoarheološke in radiokarbonske raziskave, katerih rezultati bodo znani kmalu. Ti bodo omogočili natančno dokumentirano stratigrafijo in rekonstrukcijo različnih faz regionalne prazgodovine, ki so bile doslej znane le posredno. Po zaključku izkopavanj smo v obeh jamah pripravili javne oglede, na katerih smo predstavili prve rezultate raziskav. Dogodka so se udeležili predstavniki Občine Zgonik ter številni člani lokalnih jamarskih skupin.