
Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe.
Avtorici:
Alma Bavdek, Jana Horvat
Leto:
2009
Delo prinaša temeljno objavo in analizo arheoloških najdišč, ki so bila na območju Razdrtega odkrita in raziskana ob gradnji avtoceste leta 1989. Zaključek pa predstavlja rimske poti čez jugovzhodne Alpe in širši pomen arheoloških najdišč na Razdrtem.
Čez prelaz Razdrto že od davnine potekajo povezave med severnim Jadranom in Apeninskim polotokom na zahodu ter Balkanom in srednjim Podonavjem na vzhodu. Prelaz se je v pozni prazgodovini in zgodnji antiki imenoval Okra in enako ime je nosila gora nad njim.
Na hribu Goli vrh nad prelazom je ležala naselbina iz bronaste dobe.
Na območjih Mandrga in Preval sta na koncu 2. in v prvi tretjini 1. stoletja pr. Kr. stali rimski postojanki, ki nista bili prostorsko povezani z nobeno obstoječo domorodno naselbino in tudi v drobni materialni kulturi ne kažeta stikov z okolico. Ostanke lahko razložimo kot sled rimskih potnikov, ki so se na Razdrtem ustavili za krajši čas, ne gre pa za obsežnejšo naselitev iz območja Italije.
V drugi polovici 1. stoletja pr. Kr. ali v avgustejskem obdobju, ko je bilo območje zahodne Slovenije že dolgo trdno vključeno v rimsko državo, je bila čez prelaz zgrajena cesta, nasuta s peskom. Ob njej so ležali ostanki stavbe.
V 1. stoletju po Kr. je bil tranzitni promet preusmerjen z Razdrtega na Hrušico, kjer je tekla trasa nove ceste. Antični literarni viri po 1. stoletju po Kr. poti čez Okro ne omenjajo več in tudi arheološki sledovi na Razdrtem so po sredini 1. stoletja po Kr. izredno skromni.
-
Avtorici
Drugi avtorji
prevedel
slikovno gradivo
-
Založnik:
Založba ZRC
-
Izdajatelj
-
ISBN
978-961-254-163-7
-
Leto
2009
-
Zbirka
Jezik(i)
-
Specifikacija
trda vezava 20 × 29 cm 248 strani 64 barvnih fotografij, 66 črno-belih risb, fotografij, grafov in zemljevidov, 13 preglednic, 52 tabel
-
E-objave
05. 12. 2019
-
Stalna povezava