Nastanek kulturne krajine v Beli krajini in na Ljubljanskem barju

Slovenija sodi med evropske države z največjo biotsko raznovrstnostjo. Vegetacija posameznih fitogeografskih regij Slovenije se med seboj močno razlikuje, palinološke raziskave pa so pokazale, da je bil razvoj vegetacije v preteklosti zelo dinamičen, razlike med regijami pa so naraščale (Andrič in Willis 2003). Poleg klimatskih nihanj je bistveno vlogo pri oblikovanju raznolikega rastlinstva in mozaične pokrajine odigral tudi človek. O nastanku mozaične pokrajine, ki je bila sestavljena iz manjših območij, pokritih z različno vegetacijo, vemo le malo. Na lokalnem nivoju, kjer je bila (mikro)klima in geološka podlaga zelo podobna, bi pričakovali da je bistveno vlogo pri povečanju biodoverzitete igral človek, vendar pa podrobne palinološke raziskave cele serije manjših paleoekoloških najdišč na mikroregionalnem nivoju še niso bile opravljene. Zato, na primer, ne vemo, ali je bila vegetacija okrog manjših arheoloških najdišč, ki so bila med seboj oddaljena le nekaj metrov/kilometrov, zelo podobna ali popolnoma različna?

Kakšna je bila vegetacija v Beli krajini pred šest tisoč leti, je prevladovala breza ali bukev?

Cilj podoktorskega raziskovalnega projekta M. Andrič je bil zato proučiti razvoj vegetacije na področju Bele krajine in Ljubljanskega barja z namenom, da bi bolje razumeli vzroke za spremembe okolja in nastanek današnje pokrajine. Omenjeni regiji sta bili za raziskavo izbrani zaradi naravnih danosti pokrajine (prisotnost močvirij, katerih sedimenti so primerni za pelodne analize) in razmeroma dobre raziskanosti in velike gostote arheoloških najdišč.

Pred šest tisoč leti je bila pokrajina na Ljubljanskem barju bistveno drugačna od današnje

Griblje. Ekstrakcija vrtine.

V okviru raziskovalnega projekta je bilo zato opravljeno palinološko vrtanje na manjših močvirjih v Beli krajini (okolica Gribelj), Ljubljanskem barju (lokacija 'na mahu' severno od Iga) ter palinološko vzorčenje na arheološkem najdišču Resnikov prekop (Ljubljansko barje). Na vseh lokacijah je bila opravljena pelodna analiza in določanje koncentracije mikrooglja z namenom da bi proučili razvoj holocenske vegetacije, človekov vpliv na okolje in požarne režime v pokrajini.

Vsak dober paleoekološki raziskovalni projekt je hkrati tudi multidisciplinaren. Zato si že vse od začetka izvajanja raziskovalnega projekta in ustanovitve palinološkega laboratorija na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU prizadevamo, da bi na palinoloških vrtinah poleg pelodne analize potekale tudi druge paleoekološke raziskave (n. pr. analiza diatomej, fitolitov, stabilnih izotopov in geokemične raziskave). Ker v slovenskem raziskovalnem prostoru tradicije multidisciplinarnih paleoekoloških raziskav v visoko resolucijo vzorčenja na sedimentoloških vrtinah praktično ni, smo poleg običajnih (čas, denar in usposobljenost raziskovalcev, ki bi raziskavo izvajali), naleteli tudi še na številne druge probleme. Zato smo nekatere stvari morali postavljati na novo, poiskati stik z raziskovalci, ki bi jih poleg njihovega vsakdanjega dela paleoekološke raziskave sploh zanimale, za veliko raziskovalnih področij pa ustreznih specialistov v Sloveniji sploh ni in smo si zato pomagali z mednarodnim sodelovanjem. Trenutno na sedimentoloških vrtinah poleg analize peloda potekajo še raziskave stabilnih izotopov, diatomej in geokemične analize.