Analiza grobišča Župna cerkev v Kranju (Slovenija)

Grobišče Župna Cerkev v Kranju (Slovenija) je eno največjih zgodnjesrednjeveških grobišč na območju jugovzhodnih Alp in večjega dela Srednje Evrope (Sl. 1). Trenutno stanje raziskav zagotavlja dobro izhodišče za kakovosten preskok v arheološkem poznavanju srednjeevropskega zgodnjega srednjega veka. Grobišče ima 2943 arheološko izkopanih in kataloško objavljenih grobov, med katerimi je okoli tretjina zgodnjesrednjeveških. Izdelana je stratigrafija grobov (Harrisov diagram) in tipokronologija zgodnjesrednjeveškega nakita ter antropološke analize. Arheološka interpretacija grobišča doslej ni bila izdelana. Stratigrafija in materialni ostanki kažejo na neprekinjeno pokopavanje med 8. in 18. stoletjem na istem prostoru ob cerkvenih stavbah iz različnih obdobij.

Širši prostor Kranja s svojo lego na stiku Alp in Sredozemlja kaže številne stike s sosednjimi regijami, kar so dosedanje raziskave zgodnjesrednjeveške materialne kulture že večkrat potrdile. V Kranju (Carnium) kot kraju nadregionalnega pomena se namreč posamično pojavljajo tudi predmeti, ki niso značilni za tukajšnji prostor v zgodnjem srednjem veku. Podobne predmete srečujemo v okoliškem prostoru severne Italije, Švice, Avstrije, južne in srednje Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, posamično celo v Romuniji. Kot tako je grobišče unikatno in nosilno za pomemben del Srednje Evrope in ni reprezentančno le za območje jugovzhodnih Alp.

Slika 1. Grobišče Župna cerkev v Kranju. Legenda: 1- Zgodnjesrednjeveški/srednjeveški grob; 2-Sodobno mesto; 3-Visoko/poznosredjeveška cerkev/kapela

Namen in cilji projekta

Namen projekta je sintetična analiza in arheološka interpretacija enega največjih zgodnjesrednjeveških grobišč Srednje Evrope. V ta namen smo zastavili 3 specifične cilje.

• Prvi je datiranje zgodnjesrednjeveških in mlajših grobov s pridatki in brez njih. Uporablajmo ustaljene arheološke in naravoslovne metode datiranja. Posebej izrabljamo možnost dobro ohranjene stratigrafije (Harrisov diagram), ki obsega 2470 grobov in 278 drugih elementov grobišča, med katerimi je 4416 medsebojnih stratigrafskih relacij (kot primer gl. Sl. 2).
• Drugi je prostorska analiza grobišča, kjer z datiranimi grobovi v kontekstu časa in prostora opazujemo razporeditev zgodnjesrednjeveških grobov in izbranih atributov ter njihovega odnosa do nekaterih drugih elementov grobišča, predvsem sočasnih cerkva.
• Tretji je arheološka interpretacija rezultatov s poudarkom na zgodnjesrednjeveškem obdobju, utemeljena z rezultati prostorske analize. Rezultati ponujajo osnovo za razreševanje vrste interpretativnih vprašanj srednjeevropske arheologije: od problemov arheoloških tipologij do problemov formiranja identitetnih skupin in vprašanja možnosti zaznavanja populacijskih migracij.