Razumevanje prazgodovinskih uporab rastlin

Arheobotaničarka Tjaša Tolar ugotavlja, da lahko arheobotanične raziskave ostankov plodov divjih, danes pogosto prezrtih rastlin pomembno prispevajo k razumevanju prazgodovinskih praks. Osrednji primer so večje količine strtih koščic rdečega drena z okoli 6000 let starega kolišča na Ljubljanskem barju, ki kažejo, da so te plodove v poznem neolitiku verjetno uporabljali za pridobivanje olja ali macerata za mazanje ter čiščenje posode, oblačil, idr.

Na letnem srečanju EAA, ki bo letos med 26. in 29. avgustom v Atenah, odpira vprašanje, koliko uporabnega znanja o divjih rastlinah smo do danes izgubili, ter opozarja na pomen povezovanja arheobotanike z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Eden ključnih ciljev predstavitve je tudi poiskati sorodne študije po Evropi in partnerje za širši evropski projekt o uporabi divjih rastlin v prazgodovini, povezan s trajnostnimi praksami in cilji programa Obzorje Evropa.