Najstarejše proso s Koroške
Analize so potrdile, da so na prazgodovinskem najdišču na hribu Pigl na Javorniku med letoma 2020 do 2023, ko so potekala izkopavanja pod vodstvom Saše Djura Jelenko in ekipe Koroškega pokrajinskega muzeja, našli doslej najstarejše proso na ozemlju Slovenije. Rezultate raziskav so predstavili v začetku tega tedna na novinarski konferenci v Slovenj Gradcu, ki se je je udeležila tudi dr. Tjaša Tolar, raziskovalka Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Prav ona je izvedla arheobotanične analize, ki so razkrile starost prosa.
Takole je povzela interpretacijo pregledanih vzorcev:
»Neredke zoglenele žitne pleve v zgodnjebakrenodobnih vzorcih dokazujejo pestro poljedelsko aktivnost na najdišču. Gojili so vsaj tri poljščine: eno in dvozrno pšenico ter ječmen, kar sovpada z bolje raziskanimi in nekaj stoletij mlajšimi koliščarskimi naselbinami z Ljubljanskega barja. V vzorcu št. 40 (iz zgodnje bakrenodobne jame 2) so bile odkrite tudi redke in skromno ohranjene najdbe prosatih žit (kot sta proso, muhvič). Radiokarbonska datacija oglja iz istega vzorca sicer kaže starost od 4330 do 4053 cal BC (95.4 % verjetnost), kar pa ni nujno, da velja tudi za 1-2 mm velika prosata zrna, ki bi lahko v tisočletjih zlahka prodrla skozi tla iz višjih, torej mlajših slojev.
Skromne ostanke prosatih žit smo našli tudi v vzorcu št. 97 (po najdbah zgodnje bakrenodobna jama 4), ki smo ga prav tako radiokarbonsko datirali na osnovi oglja. Le-ta je pokazal veliko mlajšo datacijo, in sicer med 1930 in 1741 cal BC (94.3 % verjetnost). Čeprav dosti mlajša, je slednja datacija veliko bližja trenutnim arheobotaničnim spoznanjem o pojavu prosa v Evropi (tj. v 2. tisočletju BC, ok. 1800–1200 cal BC), najverjetneje zaradi socio-ekonomskih sprememb v takratni bronastodobni evropski družbi.
Ostali mlajši, srednjebronastodobni vzorci z najdišča Javornik so arheobotanično skromnejši, a izrednega pomena v luči najzgodnejših dokazov prosa. Posamične zoglenele najdbe nedvomno prosenih zrn iz dveh vzorcev smo poslali na radiokarbonsko datiranje, ki je pokazalo, da je proso iz vz. PA 1 (najvišje ležeča plast s prazgodovinsko keramiko) staro ok. 836–777 cal BC (90 % verjetnost), medtem ko so rezultati zrn prosa iz PA 6 (bronastodobna plast) pokazali, da imamo v rokah eno izmed najstarejših najdb prosa na naših tleh, tj. 1391‒1194 cal BC (91.3 % verjetnost). Doslej najstarejše datirana zrna prosa s slovenskih najdišč so namreč nekaj 100 let mlajša, tj. med 1192 in 919 cal BC (95.4 % verjetnost).
Z najdišča Javornik bo vsekakor potrebno preiskati še več vzorcev in najti dodatna prosata zrna (prosa, muhviča in kostrebe), ki bi jih lahko neposredno poslali na datiranje. Najdišče je namreč pomembno zaradi svoje večfaznosti, ki omogoča analizo ostankov iz časovno daljšega obdobja, ki se kaže pomembno tudi z vidika uvajanja novih sort kultivarijev in strategij preživetja.
V večini arheobotanično pregledanih vzorcev smo naleteli tudi na amorfne zoglenele ostanke (morda katran), ki so zagotovo posledica človekovega delovanja (ognja; priprave hrane ipd.).
Drobci oglja, tako v starejši kot mlajši fazi, kažejo na mešani gozd (jelke, hrasta, bukve, jesena, javorja in drugih difuznoporoznih listavcev), ki so ga tedanji naseljenci izkoriščali za kurjavo/ognjišče.«
Na novinarski konferenci je nastopil tudi dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je že od samega začetka spremljal potek raziskav in je skupaj z dr. Binetom Krambergerjem prispeval dragocene informacije o časovnem razponu najdb najdišču na hribu Pigl na Javorniku in o potrebnih analizah. Rezultati arheoloških raziskav dvorca Javornik so pokazali več poselitvenih faz. Prva sodi v zgodnjo bakreno dobo (4300 do 3900 pr. n. št.), pri čemer gre v primeru Javornika za najstarejše naselbinske ostanke na Koroškem. Druga faza poselitve je iz srednje in pozne bronaste dobe (Bd C/D).
Na fotografiji: posoda s polnilom z Javornika