Kaj odkrivajo o Liburnih latinski epigrafski spomeniki?

Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici, Primerjalni študij idej in kultur, Arheološki modul in Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

vabita na javno predavanje

Anamarije KURILIĆ

Kaj odkrivajo o Liburnih latinski epigrafski spomeniki?

Predavanje bo v torek, 14. maja ob 17.00. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, Ljubljana.
 
Povzetek:
 
Prve pisne spomenike na območju Liburnije predstavljajo rimskodobni latinski napisi, ki jih lahko sledimo od sredine 1. st. pr. Kr. in vse do zatona antike. Na napisih prvih stoletij so zapisana tradicionalna liburnska lastna imena, imena njihovih božanstev, službe, ki so jih opravljali v mestih, in razni drugi pomembni podatki. Nekateri epigrafski spomeniki, kot so liburnski cipusi in monumentalne portretne stele, pričajo o posebnem likovnem okusu Liburnov.
 
Vljudno vabljeni!

***

Predstavitev predavateljice

Dr. Anamarija Kurilić, izredna profesorica na Oddelku za zgodovino Univerze v Zadru, raziskuje latinsko epigrafiko, rimskodobno onomastiko in družinsko-rodovne strukture, rimsko družbeno zgodovino, rimske nekropole in predrimska ljudstva. Je avtorica številnih člankov v revijah in dveh monografij:

• Ususret Liburnima. Studije o društvenoj povijesti ranorimske Liburnije (Zadar 2008),
• Epigrafski spomenici na prostoru Novalje (Novalja, Zadar 2004),

Je tudi sourednica pomembnega zbornika:
- S. Čače, A. Kurilić, F. Tassaux (ured.), Les routes de l’ Adriatique antique: geographie et economie, Ausonius memoires 17 (Bordeaux, Zadar 2006).

Izbrana bibliografija