Osnovni podatki
16. maj 2011 ob 8:30 do 17. maj 2011 ob 17:30
Prešernova dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi tg 4, Ljubljana

Organizator
Inštitut za arheologijo
Opis

Spletišče konference >>

 

Zakaj potrebujemo takšno konferenco?

V Sloveniji nimamo raziskovalnega inštituta, ki bi se sistematično ukvarjal izključno z raziskavami nekdanjega okolja, raziskovalci smo razpršeni po različnih institucijah, interdisciplinarne paleoekološke (in paleoklimatološke) raziskave so večinoma zelo slabo razvite, specialistov za nekatera raziskovalna področja ni. Glavni problemi: zaplankanost znotraj ved in institucij, raziskovalna politika (ocenjevanje bibliografske kvantitete namesto ocenjevanja količine in kvalitete dela, vloženega v posamično objavo) ovira interdisciplinarnost, vsaka institucija zase se bori za obstoj. Prevladuje konformizem, ki zapoveduje prijavljanje projektov znotraj institucije (zaradi finančnih vzrokov) in objavljanje brez soavtorjev v pretežno domačih revijah (zaradi bibliografskih točk). Če ste kljub trenutnemu 'stanju duha' še vedno uspeli ostati optimist in večni upornik in še vedno objavljate rezultate večletnega dela skupaj s soavtorji v tujih revijah prve četrtine SCI, če menite, da trdo delo še vedno nekaj velja in da ima en članek za katerim stoji več let napornega dela daljši rok trajanja kot večje število manj kvalitetnih objav, če veste da 'več glav več ve', ljubite interdisciplinarne raziskave in uživate v sodelovanju z raziskovalci, ki prihajajo z drugih raziskovalnih področij kot vi, potem je ta konferenca kot nalašč za vas! S povezovanjem bomo lahko opravljali kvalitetnejše paleo/ekološke raziskave, objavili boljše članke, povezani in močnejši pa imamo tudi več možnosti za pridobivanje mednarodnih raziskovalnih projektov. Predvidena ciljna publika konference: paleoekologi, biologi, geografi, geologi, kemiki, arheologi, klimatologi.

Znanstvena vsebina srečanja

Preučevanje dolgotrajnih okoljskih procesov je zapletena naloga, ki zahteva interdisciplinarno sodelovanje. Spremembe klime in okolja so bistveno vplivale na človeško družbo, pa tudi človekov vpliv na pokrajino (npr. izsekavanje gozda, kar je vodilo v erozijo tal) je vplival na sestavo vegetacije, živalstvo, hidrološke in klimatske razmere. Zaradi prepletenosti raznih dejavnikov (klima, sukcesijski procesi, človekov vpliv na okolje), je včasih zelo težko ugotoviti, kateri so (bili) glavni vzroki za spremembe nekdanjega, današnjega in bodočega okolja.

Sodelovanje med ekologi in paleoekologi je zato bistvenega pomena za razumevanje dolgoročnih procesov v pokrajini, pa vendar je sodelovanje med temi raziskovalnimi področji zelo redko, čeprav bi bistveno okrepilo interpretativne možnosti obeh ved. Vzrokov za to je več: ekologi, ki neposredno preučujejo okoljske procese, so omejeni le na krajša časovna obdobja (nekaj let, desetletij), medtem ko paleoekologi sicer lahko preučujemo daljša časovna obdobja, vendar pa ne neposredno: opazujemo lahko le fosilni zapis (n. pr. mikroskopske in makroskopske ostanke rastlin in živali ter kemično sestavo sedimenta), ki ga potem interpretiramo glede na današnje ekološke procese. Poleg tega paleoekologi le redko organiziramo svojo raziskavo okrog tipično ekoloških vprašanj (n. pr. biodiverziteta, varstvo okolja, ekološka renaturacija), medtem ko se ekologi bolj osredotočajo na kratkotrajne procese v pokrajini in zanemarjajo daljše (tisočletne) trende/procese in človekov vpliv na 'naravno' okolje. Cilj predstavitev v tem

K sodelovanju na konferenci vabimo prispevke, ki obravnavajo dolgoročen razvoj okolja na področju Slovenije (lahko tudi širše) v (poznem) glacialu in holocenu (zadnjih ca. 90.000 let, s poudarkom na zadnjih 20.000 letih), moderne ekološke procese, naravovarstvene ukrepe, biotsko raznovrstnost, nastanek kulturne krajine in človekov vpliv na okolje nekoč in danes. Vabimo tudi vse raziskovalce, ki jih predlagana tema zanima, vendar pa dozdaj niso imeli priložnosti za interdisciplinarne raziskave. Pridite na posvet, predstavite svoje raziskovalno delo in raziskovalni problem, ki vas zanima ter si poiščite partnerje za bodoče skupne raziskave/projekte. V nadaljevanju (Preliminarni program) predlagam nekaj raziskovalnih tem, vendar predlog ni dokončen, ker pričakujem vaše predloge in pobude.