Presenetljive najdbe v knežjih gomilah halštatske dobe pri Strettwegu na Zgornjem Štajerskem

Posnetek predavanja

***

Drage kolegice in kolegi!

Inštitut za arheologijo ZRC SAZU vas vljudno vabi na predavanje štajerskega prazgodovinarja dr. Georga Tiefengraberja iz Gradca, ki bo v ponedeljek, 8. aprila, ob 18. uri v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Kolega Tiefengraber nam bo predstavil svoja lanskoletna izkopavanja dveh halštatskih knežjih gomil pri Strettwegu na Zgornjem Štajerskem, pri katerih je v kamnitih grobnicah odkril presenetljive najdbe, med drugim grob bojevnika z bronastim mečem, bronasto čelado in konjsko opremo.

Predavanje bo v angleščini.

• Strettweg
• Predstavitev predavatelja

Strettweg

Strettweg leži nasproti Judenburga na Zgornjem Štajerskem na drugem bregu Mure in spada v katastrsko občino Waltersdorf. Kraj je zaslovel leta 1851, ko so v halštatski gomili pri njem našli znameniti kultni voziček, ki ga hrani Univerzalni muzej Joanneum v Gradcu.

Višinsko naselje na Falkenbergu

Razsežno halštatsko naselje je ležalo na hribu Falkenberg in ni bilo utrjeno. Leta 2008 je Georg Tiefengraber na njem že tretjič izkopaval (Fundber. Österr. 48, 2009, 397). Izkopane ostanke hiš je datiral v stopnji Ha C in Ha D1. Odkrita je bila tudi železova žlindra. Sondažna izkopavanja so uspešno nadaljevali v letih 2009 in 2010 (Fundber. Österr. 49, 2010, 409–410). Keramika in fibule dokazujejo obstoj naselbine v stopnjah Ha C1, C2 in D1. Izkopavanja leta 2011 (Fundber. Österr. 50, 2011, 399) so potrdila, da so lesene hiše stale na kamnitih temeljih. V eni od hiš so bili najdeni številni odlomki keramičnih ognjiščnih kozic.

Gomilno grobišče

Oktobra 2011 in januarja 2012 so bile v okviru raziskovalnega projekta Halštatskodobni knežji sedež Falkenberg/Strettweg na območju grobišča na površini 6 ha izvedene geofizikalne raziskave (magnetometrija in georadar). Odkrili so 51 gomil, od katerih jih 18 ni zanesljivih. Njihov premer znaša od 10 do 40 m. Raziskave so večinoma pokazale krožne jarke okrog gomil. V največji gomili 1 s premerom 38 m in v nekoliko manjši gomili 2 s premerom 33 m sta se v sredini pokazali kvadratni kamniti grobnici velikosti 10 x 10 m.

Gomila 2

Geoprospekcija (foto: G. Tiefengraber)

Izkopavanja so potekala od aprila do junija 2012. Vodila sta jih arheologa Susanne in Georg Tiefengraber. Kamnita grobnica je merila 8 x 8 m. Imela je vhod in tlakovan dostop (dromos). V njej so na različnih mestih ležale bronaste posode s sežganimi kostmi kneza, ženske in še enega moškega. Knez je imel na tri kose prelomljen bronast meč, ki ima najboljši primerjavi v mečih iz Gornje Radgone in iz drugega groba z oklepom iz Stične, bronasto čelado s figuricama na temenu, sulični osti in konjsko opremo, ženska pa med drugim ogrlico iz steklenih jagod. Našli so tudi več bogato okrašenih keramičnih posod. Gre za enega najbogatejših grobov svojega časa v srednji Evropi, ki ga datirajo v drugo polovico 7. stoletja pr. n. št.

Kamnita grobnica z dromosom v gomili 2 (foto: G. Tiefengraber)

Bronasti meč, katerega ročaj je izredno podoben ročaju meča iz drugega stiškega groba z oklepom, je natanko tako kot meč iz gomile s knežjim grobom pri Gornji Radgoni prelomljen na tri dele. (foto: G. Tiefengraber)

Bronasta čelada v gomili 2, izkopani spomladi 2012 (foto: G. Tiefengraber)

Glej še:
http://www.fuerstengrab-strettweg.at/grabung-tumulus-2/

Literatura

Gornja Radgona

• Eduard PRATOBEVERA, Celtische Antiken im Schlosse Freudenau nächst Mureck, Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark 4, 1853, 235–239 in Fig. 1–7.
• Paul REINECKE, Eine Spätform des Mörigerschwertes, Germania 23, 1939, 20–21.
• Stanko PAHIČ, Železnodobne najdbe v Slovenskih goricah, Arheološki vestnik 17, 1966, 103–143, zlasti 122–128 in t. 3.
• Markus EGG, Zum "Fürstengrab" von Radkersburg (Südsteiermark), Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums in Mainz 33/1, 1986, 199–214.
• Biba TERŽAN, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem, Katalogi in monografije 25 (Ljubljana 1990) 83–90, 340–343.
• Anthony HARDING, Die Schwerter im ehemaligen Jugoslawien, Prähistorische Bronzefunde IV/14 (Stuttgart 1995) 86–87, kat. št. 268 in Taf. 36.

Stična

• Rajko LOŽAR, Bronasti oklep z Vrhpolja pri Stični, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 18, 1937, 73–86 in t. 3–4.
• Anthony HARDING, Die Schwerter im ehemaligen Jugoslawien, Prähistorische Bronzefunde IV/14 (Stuttgart 1995) 86–87, kat. št. 269 in Taf. 36.
• Stane GABROVEC, Ana KRUH, Grob z oklepom, v: Stane GABROVEC et al., Stična II/1, Gomile starejše železne dobe. Katalog (Ljubljana 2006) 158–162 in t. 135–139, 211–212.
   

Gomila 1

Izkopana je bila v jeseni 2012 po vodstvom zakoncev Tiefengraber. V njej je bil leta 1851 najden svetovno znani kultni voziček. Imela je premer skoraj 40 m, grobnica pa je merila kar 12 x 12 m. Gomila je bila prvotno obdana s kamnitim vencem in s krožnim jarkom. Kljub nestrokovnemu izkopu leta 1852, kmetijski obdelavi zemljišča in posegom nepooblaščenih iskalcev kovinskih najdb so pri izkopavanju v njej našli še okoli 4000! predmetov in odlomkov iz brona, železa, jantarja, stekla, zlata in keramike kot tudi drobce sežganih kosti tu pokopanih. Odkrili so tudi nekaj dodatnih delov kultnega vozička.

V grobnici so bile verjetno pokopane štiri osebe, dva moška in dve ženski. Izstopajo pridatki kneginje, ki je imela poleg bogatega zlatega okrasja še jantarno ogrlico in oblačilo, obšito z okrašenimi bronastimi ploščicami. Kneginja je bila domnevno tudi svečenica. Zaradi tega je možno, da je kultni voziček pripadal njej in ne knezu. Možno je, da so bili v grob pridani ostanki še enega kultnega vozička, ki pa je bil skupaj z osebnim imetjem pokopanih in drugimi pridatki sežgan na grmadi.

Kamnita grobnica v gomili 1, izkopani v jeseni 2012 (foto: G. Tiefengraber)

Glej še:
http://www.fuerstengrab-strettweg.at/grabung-tumulus-1/

Literatura:

• Matthias ROBITSCH, Alterthümer von Ausgrabungen bei Judenburg, Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark 3, 1852, 67–78 in Taf. 1–6.
• Walter SCHMID, Der Kultwagen von Strettweg (Leipzig 1934).
• Markus EGG, Das hallstattzeitliche Fürstengrab von Strettweg bei Judenburg in der Obersteiermark (Mainz, Bonn 1996).

Predstavitev predavatelja

Dr. Georg Tiefengraber je najpomembnejši raziskovalec starejše in mlajše železne dobe na avstrijskem Štajerskem. Razen z železnodobno arheologijo se je ukvarjal tudi z arheologijo bakrene dobe in srednjega veka.

Že leta 1997 je objavil dva pomembna članka. V prvem je nakazal možnost, da so leta 1996 na Frauenbergu pri Lipnici izkopali ostanke poznolatenskega svetišča (Arch. Korrbl. 27, 1997), v drugem pa je predstavil tipološko razdelitev poznolatenske keramike, odkrite na Frauenbergu leta 1987 (Fundber. Österr. 36, 1997).

Sodeloval je pri izkopavanjih pod vodstvom Mitje Guština pri Novi tabli blizu Murske Sobote v letih 1999 in 2000. Skupaj z Guštinom je o tam izkopanem gomilnem grobišču iz halštatske dobe poročal v Arheološkem vestniku 52, 2001, v zborniku o Podravju, Pomurju in Porabju v prvem predkrščanskem tisočletju (Bonn 2001) pa sam o tem grobišču, pa tudi o latenskodobi naselbini in grobišču na istem najdišču.

V leta 2005 natisnjeni monografiji je obdelal žarnogrobiščno in halštatsko dobo v Graški kotlini in predstavil plano grobišče iz tega časa pri Kalsdorfu.

Leta 2009 je opozoril na utrjene nižinske naselbine latenske dobe na avstrijskem Štajerskem (Keltske študije II, Montagnac), dve leti pozneje pa objavil članek o opidumu Celeja (Vzhodni Kelti, Koper–Beograd 2011).

Dr. Georg Tiefengraber na izkopavanju pri Strettwegu v jeseni 2012 (© Ranacher)

Leta 2011 so se začele njegove raziskave gomilnega grobišča pri Strettwegu, ki jih bo predstavil v svojem predavanju.

Pomembno in obsežno je tudi njegovo uredniško delo. Naj zadošča omeniti zbornik Študije o srednji in pozni bronasti dobi na robu Jugovzhodnih Alp (Bonn 2007) in njegovo souredništvo pri Keltskih študijah II in pri zborniku predavanj prvega strokovnega posveta v Wildonu leta 2009, ki ima podoben naslov kot tisti iz leta 2007 (Prispevki k srednji in pozni bronasti dobi..., Rahden 2011).

Aprila 2012 so mu v Gradcu podelili nagrado Erne Diez za izjemne dosežke na področju arheologije.

Na vrh