Knjiga je močno predelana, skrajšana, hkrati pa dopolnjena verzija angleške izdaje (Appian and Illyricum, 2005). Izčrpno komentira Ilirsko zgodovino grškega zgodovinarja iz 2. stoletja po Kr., Apijana iz Aleksandrije. Spis je edina iz antike ohranjena zgodovina Ilirika, njen glavni predmet pa so vojne in z njimi povezana opustošenja. Ilirik je v času rimskega imperija obsegal poleg dalmatinskega in panonskega prostora predvsem zahodni Balkan. Podatki, ki jih Apijanov spis vsebuje, se nanašajo tudi na slovenski prostor v antiki in so za zgodovinarja in arheologa zelo zanimivi.

Skoraj polovica Ilirske zgodovine je posvečena ilirski vojni Oktavijana, bodočega cesarja Avgusta. Polega Karnov in Tavriskov na ozemlju današnje Slovenije je osvojil predvsem Segesto/Siscijo (Sisak), Japode in Delmate. Padec japodskega glavnega mesta Metula opeva celo Prešeren (»Kako Metulum se Avgustu brani...«), saj so tedaj napačno mislili, da je bil Metulum (ki ga je treba iskati pri Ogulinu v Liki) v Sloveniji. Zanimivo je, da se je Oktavijan bojeval proti Delmatom v zaledju Zadra na isti liniji, kjer so potekali več kot 2000 let pozneje boji v domovinski vojni na Hrvaškem.

Slika na naslovnici:
Ilirski kralj Balaj, eden od naslednikov Agrona in Tevte (Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije)

Knjiga je izšla v Zbirki Zgodovinskega časopisa 41, Ljubljana 2010.