Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Palinološke raziskave | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO

Kako je potrebno vzeti vzorce za pelodno analizo?

 

Izbira najdišča in način vzorčenja se prilagajata cilju raziskave in naravnim danostim terena. Zato v nadaljevanju podajam le splošen opis najpogostejših tehnik jemanja palinoloških vzorcev; vsakokratno vzorčenje naj poteka po predhodnem dogovoru med partnerji, ki bodo sodelovali pri raziskavi. Načrtovanje raziskave in vzorčenje na terenu je izjemno pomembno: škoda, povzročena z malomarnim, nezadostnim ali nepravilnim jemanjem in shranjevanjem palinoloških vzorcev, je (kasneje, v laboratoriju, za mikroskopom ali pisalno mizo) nepopravljiva!
Podrobnejša navodila za palinološko, arheobotanično in arheozoološko vzorčenje so objavljena v priročniku: Andrič Maja, Tolar Tjaša, Toškan Borut, Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, 2016, Ljubljana.
 

Prosim, povabite me na ogled terena ali pa pošljite fotografijo arheološke sonde in profila! Vsa arheološka najdišča niso primerna za palinološke raziskave, na suhih terenih pelod običajno ni ohranjen in bi bilo izvajanje pelodne analize izguba časa in denarja. Na nekaterih arheoloških najdiščih ob ogledu terena žal ni mogoče oceniti, ali je pelod ohranjen ali ne in je potrebno izvesti testno pelodno analizo.

Palinološke vzorce lahko jemljemo na dva načina:
1. V jezerih in močvirjih palinologi vrtamo z vrtalno opremo Livingstone
2. Na arheoloških najdiščih se vzorci za palinološke raziskave najpogosteje jemljejo iz profila arheološke sonde s pomočjo kovinskih škatel.

Prednost vzorčenja s kovinskimi škatlami z arheološkega profila je v tem, da vzamemo celoten profil nepremešanega sedimenta in se nam pred začetkom pelodne analize ni potrebno odločiti, koliko vzorčkov bomo analizirali v nadaljevanju, vzorca pa je dovolj tudi za kakšne druge analize in radiokarbonsko datiranje. Vzorčenje običajno zajame vzorce sedimenta, ki se je odlagal neposredno pred, med, in po obstoju arheološke naselbine.
 

  1. Profil na sveže očistimo, da odstranimo cvetni prah, ki je na površino padel iz zraka. Čiščenje - od zgoraj navzdol- opravimo s čistim orodjem, 'špohtlom', strguljo (z vodoravnimi gibi, da ne mešamo starejšega in mlajšega peloda) ali nožem.
  2. V profil zabijemo kovinske škatle – priporočljivo je, da so: iz nerjavečega jekla, debele ca. 1–2 mm (če so pretanke se zvijejo, če so predebele, jih je težko zabiti v profil), dolge 50 cm (lahko tudi krajše,če bomo vzorce začasno shranjevali v hladilniku), širine najmanj ca. 7x7 cm (lahko tudi večje), U preseka, z eno odprto stranico, ki je obrnjena proti profilu.
  3. Na vsaki škatli označimo zgornji in spodnji konec, globino in ime najdišča.
  4. Nato previdno odstranimo zemljo okrog škatle in jo, polno sedimenta, izluščimo iz profila. Priporočljivo je, da se globina škatel deloma prekriva (n. pr. 0–50 cm, 40–90 cm), ker pri vzorčenju meljastega ali peščenega sedimenta spodnji del vzorca rad pade iz škatle.
  5. Vzorce takoj (v pomladanskih in poletnih mesecih je v zraku veliko peloda!) zavijemo v prozorno folijo za shranjevanje živil, aluminijasto folijo in debel polivinil ter jih shranimo v hladilnici pri + 4°C. Vzorci morajo priti v hladilnico čimprej, na sobni temperaturi pelod hitro propade!

Poleg vzorčenja vertikalnega stolpca iz arheološkega profila palinološke vzorce lahko jemljemo tudi med samim arheološkim izkopavanjem, iz na sveže očiščene površine, po posameznih kvadrantih ali kontekstih, v čiste, dobro zaprte vrečke, ki jih shranimo v hladilniku ali hladilnici.

Arheologija okolja | Kako sodelujemo s palinološkim laboratorijem?

 

***

Če se na zgornjih povezavah video ne odpre, poskusite namestiti program VLC Player, ki ga najdete tukaj.

Na vrh