Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Poselitev jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku
Sodelavci:
, , , , , , , ,
 
Trajanje:
1. november 2018–31. oktober 2021
Šifra:
J6-9450
Opis

Namen projekta je napisati sintetično študijo poselitve jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku (6.-11. st.). To bo doseženo s kronološko in prostorsko analizo poselitvenih faz za celotno regijo in s tremi mikro-regionalnimi študijami. Slednje bodo obravnavale izbrana vprašanja o gospodarstvu, družbi in kulturi. Izhajajoč iz tradicije arheologije grobišč (nem. Gräberfeldarchäologie) projekt temelji na arheologiji naselbin odkritih v zadnjih dveh desetletjih in sodobnih arheoloških metodah, vključno z digitalnimi orodji. Rezultat tega projekta bo prva celovita študija zgodnjesrednjeveške poselitve jugovzhodnoalpske regije, ki presega sodobne meje.


Zgodnjesrednjeveška najdišča v jugovzhodnoalpski regiji: rdeče – naselbine; sivo – ostalo; modro – mikro-regije (od Z proti V) Bled, Leibnitzer feld, Dravsko-Ptujsko polje

Zgodnjesrednjeveška arheologija (približno 6.-11. st.) jugovzhodnoalpske regije je tradicionalno osredotočena na preučevanje grobišč, zakladnih najdb in naselbin; ta projekt bo temu dodal analizo gospodarskega zaledja in s tem obravnavo pokrajine kot artefakta. Ključ do boljšega razumevanja zgodnjega srednjega veka na obravnavanem prostoru je dobro poznavanje vseh tipov arheoloških najdišč. Glavna ovira doslej je bilo slabo poznavanje naselbin. Te so namreč arheološko zelo slabo vidne, kar onemogoča sistematično odkrivanje novih najdišč. Razloga za slabo prepoznavnost sta dva:
1) v primerjavi z naselbinami iz drugih obdobij so najdbe lončenine izjemno maloštevilne,
2) kovinskih najdb in arhitekturnih ostankov pa skorajda ni. To lahko ponazorimo s primerna Blejski Pristavi. Odkritje zgodnjesrednjeveške naselbine, ki ni bila uničena z modernimi posegi, pod kasnejšim grobiščem je bilo možno šele z izjemno natančno poizkopavalno analizo. V tem primeru je šibkost arheološkega zapisa posledica dejstva, da je šlo za stavbe z dvignjenim (nadzemnim) podom.

Gradnja stavb z nadzemnim podom (Pristava na Bledu, Na Bleku na Krvavcu) oziroma s hodno površino na nivoju tal (tj. tla niso vkopana kot pri zemljankah) je eden od glavnih razlikovalnih dejavnikov med naselbinsko arheologijo v jugovzhodnoalpski regiji in sosednjimi regijami, npr. na Slovaškem. Za slednje so značilne zemljanke (nem. Grubenhäuser), katerih arheološki zapis se ohrani mnogo bolje. Jame, podobne zemljankam, najdemo le na vzhodnem obrobju obravnavanega območja, a tudi te niso tipične5 in jih ni mogoče tipološko opredeliti.

Druga ovira pri odkrivanju zgodnjesrednjeveških naselbin je kontinuiteta poselitve do danes. To velja tako za urbana središča (npr. Kranj, Ljubljana, Ptuj, Gradec) kot tudi za podeželje (npr. Bled, Virgen). Zaradi sodobne infrastrukture na teh lokacijah so arheološke raziskave močno ovirane in npr. nadzemnih gradbenih ostanke stavb z nadzemnim podom ali s hodno površino na nivoju tal skorajda ni mogožno zaznati. Isto velja za visokosrednjeveške gradove zgrajene na lokacija zgodnjesrednjeveških naselbin (srečne izjeme: Ptujski grad, Schwanberg, Frauenburg/Unzmarkt). Tudi tam, kjer so zgodnjesrednjeveške naselbine rahlo odmaknjene iz današnjih naselbin, jih je močno poškodovalo moderno globoko oranje (npr. Nova tabla). Zaradi naštetih razlogov zgodnjesrednjeveških naselbin ni bilo mogoče odkriti niti z uporabo sodobnih tehnik, npr. sistematičnimi arheološkimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami ali z analizo zračnih posnetkov.

Kljub temu se je dveh desetletjih število znanih zgodnjesrednjeveških naselbin izrazito povečalo (v Sloveniji 47; vir zbiva.zrc-sazu.si). To je posledica obsežnih posegov v prostor (gradnja avtocest, komunalne infrastrukture, stanovanjska in industrijska gradnja) in izboljšav na področju ohranjanja arheološke dediščine (npr. izkopavanja velikih površin pred gradnjo avtocest in železnic). Vendar je bila doslej podrobneje analizirana in objavljena šele slaba četrtina novo odkritih naselbin, za ostale obstajajo le strokovna poročila. Novo odkrite naselbine so danes večinoma datirane zelo ohlapno (pogosto samo kot "zgodnjesrednjeveške") in večinoma še nimamo podatkov o trajanju, poselitvenih fazah in tipu naselbin. Ti podatki pa bi vendarle zadostovali za bolj natančno datiranje posameznih naselbin, če bi jih analizirali z uporabo absolutno datiranih tipokronoloških shem.

Slaba raziskanost poselitve tako ostaja temeljni raziskovalni problem zgodnjesrednjeveške arheologije jugovzhodnoalpskega prostora. Prvič v zgodovini raziskav pa imamo dovolj arheoloških podatkov o naselbinah, da to spremenimo.

Namen in cilji raziskave

Namen projekta je narediti sintetično študijo poselitve jugovzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku. To bomo dosegli z regionalno analizo poselitve (prostorska in časovna dinamika poselitvenih faz) in z analizo poselitve treh mikroregij.

Zgodovino poselitve v tem projektu razumemo kot spremembe stanja, obsega in vzorce poselitve. Razumevanje teh sprememb ponuja bistven prostorski in časovni okvir za nadaljnje raziskave gospodarstva, družbe in ideologije ali vere.

Prvi cilj projekta je diahrona regionalna analiza poselitve jugovzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku, ki bo usmerjena predvsem v prostorsko in časovno dinamiko poselitvenih faz. Vir podatkov bo obstoječa podatkovna zbirka vseh objavljenih naselbin ZBIVA, ki jo bomo v projektu dopolnili s podatki neobjavljenih izkopavalnih poročil novoodkritih naselbin.

Drugi cilj projekta je analiza treh izbranih mikroregij. Glavni vir podatkov je analiza naselbin in njihovega gospodarskega zaledja na podlagi analize lidarskih podatkov ter retrogradne zemljiške analize (nem. kulturflaechenanalyse). Vsaka izmed mikroregij je bila izbrana z namenom odgovoriti na izbrana ključna družbenogospodarska vprašanja, ki so relevantna za celo regijo:

  • Bled. Poglobljeno razumevanje župe (župa je slovanska teritorialna in pravna skupnost, ki jo povezujejo tudi družinske vezi) in preizkušanje novih hipotez in metod.
  • Leibnitzer Feld. Preoblikovanje naselbinskih struktur med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom (6. in 7. st.) ter preoblikovanja po prihodu novih skupin (ali vsaj novih zemljiških gospodov) od 9. st. dalje.
  • Dravsko-ptujsko polje. Geneza zgodnjesrednjeveške kneževine in njen prehod v visokosrednjeveško družbeno-gospodarsko strukturo.

 


Izbrane mikro-regije

 

Metodološko bomo pri mikro-regionalni analizi osredotočeni na naselja z njihovim gospodarskim zaledjem (ang. site-catchment, Hinterland), npr. poljske sisteme, mreže poti in kulturno krajino, pa tudi grobišča. Ta pristop omogoča uporaba lidarskih podatkov (DP 2), retrogradne analize zemljiškega katastra (nem. Genetische Flurformenforschung) in GIS orodij.


Obdelava lidarskih podatkov

Na vrh

Faze projekta

DP 1: Spletna aplikacija ZBIVA

Trajanje: M1-M36
Vodja: Belak (P1)
Udeleženci: Pleterski (P1), vsi

Naloge

1.1 Usposabljanje
1.2 Analiza strokovne literature
1.3 Vzdrževanje aplikacije ZBIVA

Opis

Izvedljivost celotnega projekta temelji predvsem na že zbranih podatkih v ZBIVI, kjer imamo zabeleženih 3368 najdišč. V DP1 bodo ti podatki dopolnjeni z analizo neobjavljenih izkopavalnih poročil56 in strokovnih objav.

ZBIVA je podatkovna zbirka, ki se je aktivno razvijala in dopolnjevala od leta 1987. Zasnovana je bila za zbiranje znanstvenih podatkov (objavljenih v recenziranih revijah in knjigah) o zgodnjesrednjeveški arheologiji na jugovzhodnoalpskem območju v zgodnjem srednjem veku. Osredotoča se na najdišča v Sloveniji, Avstriji, na hrvaški obali in v regijah severovzhodne Italije. Od leta 2016 je na voljo kot spletna aplikacija. Osredotočenost na strokovne publikacije je postopoma postalo omejujoč dejavnik, saj je v zadnjih dveh desetletjih vedno večji del arheoloških izkopavanj dostopen izključno kot neobjavljena poročila o izkopavanju ali strokovne (ne-znanstvene) objave.

DP 2: Interpretacija lidarskih podatkov

Trajanje: M1-M30
Vodja: Lozić (P3)
Udeleženci: vsi

Naloge

2.1 Obdelava podatkov
2.2 Preverjanje na terenu in arheološka interpretacija

Opis

Podatki zračnega laserskega skeniranja ALS (ang. airbone laser scanning) oz. lidarja (ang. light detection and ragning) se že več kot desetletje uporablja v arheologiji (dalje lidar). Od leta 2010 smo bili predvsem priča izboljšanju metodologije interpretacije lidarskih podatkov. Lidarski podatki so odlično orodje za prepoznavanje arheoloških sledov na gozdnih območjih. S to metodo so bile pridobljene nove arheološke informacije praktično v vsakem od objavljenih primerov, običajno pa se količina podatkov vsaj podvoji. V tem projektu se arheološka interpretacija lidarskih podatkov uporablja predvsem kot pomoč pri kontekstualizaciji arheoloških podatkov v njihovem fizičnem okolju.

DP 3: Prostorska analiza jugovzhodnoalpske regije

Trajanje: M13-M30
Vodja: Štular (P1)
Udeleženci: Koch (P3), Gutjahr (P3), Magdič (P2), Rihter (P1), Pleterski (P1), Karl (P3)

Naloge

3.1 Analiza poselitvenega vzorca
3.2 Napredne prostorske analize
3.3 Sinteza, interpretacija

Opis

Cilji DP 3 je odkriti prostorske in kronološke procese, zlasti (1) območja najzgodnejše poselitve in (2) diahrone spremembe poselitveneh vzorcev. Analiza bo temeljila na podatkih zbranih v DP 1. Spletna aplikacija ZBIVA deluje kot baza podatkov in kot orodje za analizo. V GIS-ih (geografski informacijski sistemi) bomo izvedli tudi zahtevnejše analize. Rezultati bodo zbrani in interpretirani v znanstveni sintezi.

DP 4: Mikro-regionalne analize

Trajanje: M7 - M30
Vodja: Lehner (P3)
Udeleženci: Karl (P3), Gutjahr (P3), Magdič (P2), Modrijan (P1), Rihter (P1), Štular (P1), Pleterski (P1), Koch (P3), Lozić (P3).

Naloge

4.1 Bled (SI)
4.2 Leibnitzer feld (A)
4.3 Dravsko-ptujsko polje (SI)

Opis

Mikro-regionalna analiza po definiciji proučuje najmanjše možno območje, ki vključuje vse vrste najdišč (npr. centralna naselbina z vsemi odvisnimi perifernimi naselji, pokopališča, depoji). Lahko rečemo, da je mikro-regija v arheologiji to, kar je laboratorij za naravoslovje: kraj, kjer so hipoteze postavljene, razvite in preizkušene.

V tem projektu smo v vsaki mikro-regiji osredotočeni na naselja z njihovim gospodarskim zaledjem (ang. site-catchment, Hinterland), npr. poljske sisteme, mreže poti in kulturno krajino, pa tudi grobišča. Ta pristop omogoča uporaba lidarskih podatkov (DP 2), retrogradne analize zemljiškega katastra (nem. Genetische Flurformenforschung) in GIS orodij. Vsaka od treh mikroregij je bila izbrana zaradi kakovosti arheoloških podatkov, a predvsem zato, da odgovori na določeno vprašanje relevantno aa celotno regijo

DP 5: Sinteza in interpretacija

Trajanje: M30 - M36
Vodji: Pleterski (P1), Lehner (P2)
Udeleženci: vsi

Naloge

Poselitev jugovzhodnega alpskega prostora v zgodnjem srednjem veku: sinteza in interpretacija

Opis

Cilj je znanstvena sinteza "Poselitev jugovzhodnega alpskega prostora v zgodnjem srednjem veku", ki temelji na rezultatih vseh drugih delovnih sklopov, še posebej DP 3 in DP 4. Rezultate DP 3 in DP 4 lahko razumemo kot poglavja v monografiji, medtem ko je DP 5 zaključno poglavje knjige.

Namen tega DP je doseči smiselno znanstveno razlago s skupnim prizadevanjem vseh raziskovalcev, ki so vključeni v projekt.

Na vrh

Rezultati

Objave

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Vodje WP na ZRC

Finančni vir

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Avstrijska znanstvena fundacija (FWF, št. pogodbe I-3992-G25)

Ključne besede

zgodnji srednji vek • poselitev • jugovzhodnoalpska regija • kronološka analiza • prostorska analiza