Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Colonia Ulpia Traiana Poetovio - nastanek in razvoj mesta
Sodelavci:
, , , , ,
 
Trajanje:
1. julij 2019–30. junij 2022
Šifra:
L6-1846
Opis

Izhodišče projekta

Colonia Ulpia Traiana Poetovio - Petoviona, ki je nastala na prostoru današnjega Ptuja, je bila eno najpomembnejših rimskih mest na območju srednjega Podonavja.

Zadnje veliko nedotaknjeno območje Petovione predstavlja grič Panorama. Z manjšimi izkopavanji v prvi polovici 20. st. so bili tu odkriti zanimivi arheološki ostanki: stavbe z več prostori (1911), terme (1913) in vodovod (1950). Med številnimi votivnimi spomeniki prevladujejo posvetila Jupitru. Izstopajo tudi posvetila nutricam, ki nakazujejo obstoj njihovega svetišča.

Mestna občina Ptuj, ki želi na Panorami urediti arheološki park, je v letu 2015 naročila obsežne arheološke geofizikalne raziskave (Mušič 2015). Rezultati so razkrili urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami ter pokazali velik potencial za rešitev številnih temeljnih vprašanj povezanih z nastankom mesta, njegovim razvojem in pomenom v regiji ter ne nazadnje zatonom v pozni antiki.

Po množici prostorsko omejenih arheoloških zaščitnih raziskav, ki so skoraj izključni vir podatkov od sredine 20. st. dalje, imamo v okviru aplikativnega projekta prvič priložnost, da z načrtno zastavljenimi vprašanji celovito in moderno raziščemo večje območje v središču Petovione.


Sl. 1: Pogled na Panoramo z Gradu (http://www.ptuj.si/park_panorama).

Cilji raziskave

Osnovni cilj raziskave je izkoristiti arheološki potencial Panorame za pridobitev podatkov o nastanku mesta, o njegovem razvoju in koncu. V okviru projekta smo si zastavili tri sklope ciljev (1–3).

1. Panorama

Podlaga za raziskavo je načrt gradbenih ostankov, pridobljen z interpretacijo rezultatov geofizikalnih pregledov (Mušič 2015). Za reševanje posameznih vprašanj, vezanih na tematske sklope Urbani raster, Ustanovitev mesta, Vloga vojske in obramba mesta, Svetišča, Zgodnjekrščanska cerkev, Zaton mesta in Vsakdanje življenje, bomo uporabili dve skupini raziskav: geofizikalne raziskave in arheološka sondiranja. Tako bomo z najboljšo kombinacijo različnih metod (nedestruktivnih pregledov in arheoloških sondiranj) dobili zelo dober vpogled v razvoj naselbine.

a. Geofizikalne raziskave:

Geofizikalne raziskave bodo uporabljene za dopolnitev slike urbanega rastra. Posebej nas zanima definiranje najstarejših gradenj v mestu, potek morebitnega obzidja, identifikacija svetišč in zgodnjekrščanske cerkve, boljša slika domnevnega termalnega kompleksa ter odkrivanje najmlajših gradbenih struktur. Na problematičnih območjih (slabše ohranjeni zidovi, večje globine) bodo potekale dopolnilne geofizikalne raziskave z uporabo različnih neodvisnih metod (npr. georadarski profili, upornostna tomografija, magnetna metoda).

b. Sondiranja:

Tesna povezava med geofizikalnimi in arheološkimi raziskavami bo omogočila skrajno racionalno izvedbo sondiranj. Osredotočili se bomo na bistvena vprašanja: natančna kronologija naselbine, posameznih objektov in gradbenih faz, nadalje funkcija objektov ter gradbene značilnosti objektov.

Sonde bodo različnih globin in velikosti, predvidoma med 2x4 m do 10x10 m. Poleg dokumentiranja struktur (standardna terenska dokumentacija, posnetki 3D, skeniranje) in zbiranja običajnih arheoloških artefaktov bomo posebej pozorni tudi na arheobotanične in arheozoološke podatke.

Prioritetna vprašanja bomo reševali na naslednjih območjih (glej sliko):

  • stavbe na osrednjem delu Panorame – slika 2: št. 2–3;
  • obzidje – slika 2: št. 1;
  • domnevno svetišče na vrhu Panorame – slika 2: št. 6;
  • zgodnjekrščanska cerkev – slika 2: št. 4;
  • zaključek vodovoda – slika 2: št. 5.


Slika 2: Panorama na Ptuju. Zidovi rimskega mesta na osnovi georadarske slike (Horvat, Dolenc Vičič, Mušič 2018). Označena so območja predvidenih natančnejših terenskih raziskav (sondiranj): 1 – domnevno obzidje, 2 – najstarejša gradbena faza, trgovski oz. obrtniški objekt, 3 – terme ali domus, 4 – zgodnjekrščanska cerkev, 5 – domnevni zaključek vodovoda, 6 – domnevno svetišče.

2. Poselitev Petovione:

Za območja Panorame, Vičave, srednjeveškega mesta in Grajskega griča bomo povezali arheološke topografske podatke različne kakovosti (naključne najdbe, zaščitna izkopavanja, stara in moderna arheološka raziskovanja, geofizikalni pregledi), jih umestili v prostor in čas ter jih predstavili v obliki kataloga in na preglednih ter podrobnih geografskih kartah. Katalog najdišč bosta spremljali študija razvoja rimske naselbine na levem bregu Drave in širši pogled na celotno Petoviono.

3. Vloga Petovione v mreži mest širše regije:

Po velikosti, urbanistični strukturi, gospodarski moči in z osrednjimi uradi ilirske carine Petoviona izstopa med okoliškimi mesti. Urbanistično zasnovo in arhitekturo Petovione bomo soočili z ostanki v drugih mestih v osrednjem Podonavju, pri čemer nas posebej zanima primerjava z velikimi mesti s posebnimi nadregionalnimi funkcijami.

Projektna skupina

Jana Horvat, vodja projekta
Andreja Dolenc Vičič
Marjeta Šašel Kos
Anja Ragolič
Zvezdana Modrijan
Borut Toškan
Tjaša Tolar
Branko Mušič, zunanji sodelavec

Faze projekta

Prvo leto:

Cilj 1 – Panorama: geofizikalne raziskave spodnjega dela Panorame; sondiranja izbranih točk.
Cilj 2 – Poselitev Petovione: korpus arheoloških najdišč na levem bregu Drave v Petovioni.

Drugo leto:

Cilj 1 – Panorama: geofizikalne raziskave zgornjega dela Panorame; sondiranja izbranih točk
Cilj 2 – Poselitev Petovione: študija poselitve Petovione na levem bregu Drave.
Cilj 3 – Vloga Petovione: študija o vlogi Petovione v mreži mest širše regije.

Tretje leto:

Cilj 1 –Panorama: interpretacija rezultatov geofizikalnih raziskav; podrobna analiza terenskih podatkov in drobnega gradiva; študije o kronologiji, fazah in strukturi rimske pozidave.
Cilj 2 – Poselitev Petovione: študija poselitve Petovione (nadaljevanje in zaključek).
Cilj 3 – Vloga Petovione: študija o vlogi Petovione v mreži mest širše regije (nadaljevanje in zaključek).


Sl. 3: Časovna razporeditev projekta

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Mestna občina Ptuj