Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
5000 let paše in rudarjenja v Julijskih Alpah: proučevanje jezerskih sedimentov, antropogeno preoblikovane krajine in arheoloških najdb ter rekonstrukcija vpliva klime in človeka na okolje
Sodelavci:
, , , , , , , ,
 
Trajanje:
1. julij 2019–30. junij 2022
Šifra:
J7-1817
Opis

Projekt bo povezal raziskovalce, ki se ukvarjamo s paleoekološkimi, arheološkimi in geološkimi raziskavami. Naša raziskava se bo osredotočila na proučevanje visokogorskih arheoloških najdišč in jezer v Julijskih Alpah, holocensko vegetacijo in vpliv človeka na okolje.

Vzroki za spremembe holocenskega okolja Julijskih Alp in prilagajanje človeka na te spremembe so slabo raziskani. Dosedanje paleoekološke raziskave, ki so se usmerile na proučevanje vrtine z Bohinjskega jezera (Rapuc et al. 2018), dajejo informacije o nekdanjem okolju le za del holocena (zadnjih 6600 let) in zgolj nižinski del regije, medtem ko ostajata podroben razvoj holocenske vegetacije in vpliv človeka na visokogorsko okolje Julijskih Alp večinoma neraziskana. Arheološke raziskave so pokazale sledove poselitve od bronaste dobe dalje, vendar pa zaradi pomanjkanja novejših izkopavanj, ki bi vključevala tudi naravoslovne metode (npr. arheobotaniko, arheozoologijo, kemične in metalografske analize žlindre), vemo le malo o nekdanjem gospodarstvu. Tako npr. ne vemo, kdaj sta se prvič pojavila paša in rudarjenje v visokogorju in kakšen je bil vpliv teh aktivnosti na okolje.


Raziskovano območje

Raziskovalni projekt se bo usmeril v proučevanje paleookolja, arheološke poselitve in gospodarstva. S pomočjo paleoekoloških raziskav (radiokarbonsko datiranje, analiza peloda, mikrooglja, diatomej, sedimentne DNA ter geokemičnih značilnosti sedimenta) v vrtinah visokogorskih jezer Jezero na Planini pri jezeru in Ledvica bomo, prvič v Sloveniji, podrobno analizirali klimatsko in antropogeno pogojene spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v jezerih za obdobje celotnega holocena. Podrobne arheološke in geološke raziskave (arheološki terenski pregledi in sondiranja, analiza arhitekture, artefaktov, datiranje, arheobotanične in arheozoološke raziskave) na Fužinarskih planinah (Pod Kopico, Vodene rupe 1 in 2 in Krstenica) nam bodo razkrile spremembe arheološke poselitvene slike skozi čas. Proučili bomo prilagajanje človeka na ekstremne naravne pogoje v visokogorju in vpliv okolja na izbiro naselbinskih točk in dejavnosti, pri čemer bo poseben poudarek na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter začetku in razvoju rudarstva (identifikacija starih dnevnih kopov železove rude, datiranje in kartiranje nekdanjih rudarskih območij).


Del ekipe

Vprašali se bomo, katere spremembe okolja so nastale zaradi klimatskih nihanj, katere pa zaradi človekovega vpliva (npr. sekanje/požiganje gozda, pašništvo, metalurgija)? Kakšen je bil vpliv klimatskih nihanj na človekovo prisotnost in dejavnosti? Kdaj so se pojavile prve planine in kako se je s tem spremenilo okolje? Kako je pojav rudarjenja in metalurgije vplival na vegetacijo, erozijo in ekologijo jezer? Kako je več stoletij intenzivnega rudarjenja preoblikovalo pokrajino? Kako se skozi čas odraža ravnotežje med trajnostnim gospodarjenjem in pretiranim izkoriščanjem.

V zaključni fazi projekta bomo na novo pridobljene podatke analizirali, primerjali arheološko poselitev in nekdanjo vegetacijo v visokogorju Julijskih Alp in dolini (Bohinj in zgornje Posočje). Izsledke naše raziskave bomo primerjali z že pridobljenimi paleoekološkimi, arheološkimi in paleoeklimatološkimi podatki v širši regiji (Sloveniji, Evropi). Dosedanje raziskave v drugih delih Alp kažejo, da so za srednji Holocen (še zlasti za bronasto, železno in rimsko dobo) značilna hitra klimatska nihanja in spremembe arheološke poselitve in gospodarstva. Primerjava dobro datiranih podatkov bo zato pripomogla k boljšemu razumevanju vzrokov za spremembe holocenskega poselitvenega vzorca, ekonomije in družbe ter posledično ohranjanju kulturne in naravne dediščine Slovenije na območju Triglavskega Narodnega Parka.

Projektna skupina

1. Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU

 

2. Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

 

3. Oddelek za geologijo, NTF, Univerza v Ljubljani

  • Andrej Šmuc (geološke/mineraloške raziskave jezerskih sedimentov)

 

4. EDYTEM, Universite Savoie Mont Blanc, Chambery, Francija

  • Pierre Sabatier (sedimentološke in geokemične raziskave jezerskih sedimentov)

 

Na vrh