Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Stran za študente in arheologe na terenu | Dolgoročne spremembe okolja (DSO) | Spletne povezave

Palinološke raziskave

Palinologi proučujemo fosilni cvetni prah (pelod), ki se je skozi tisočletja odlagal v jezerskih in močvirskih sedimentih, po čemer lahko sklepamo, kakšno je bilo nekdanje rastlinstvo. Rezultati raziskave nam povedo, kako se je, zaradi klimatskih nihanj in človekovega vpliva na okolje, spreminjalo rastlinstvo ter v kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje in kako so ga preoblikovali.

Naše raziskovalno delo je izrazito multidisciplinarno in mednarodno vpeto. V sodelovanju z raziskovalci drugih ved proučujemo spremembe poznoglacialnega in holocenskega okolja, da bi bolje razumeli, kako in zakaj se (je) spreminja(la) nekdanja in današnja pokrajina. Največ palinoloških raziskav poteka na Ljubljanskem barju, v Julijskih Alpah in Beli krajini.

Sodelavki: Maja Andrič in Nina Caf

Področja raziskav v Sloveniji

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je eno redkih območij v Evropi, kjer so se debele plasti ledenodobnih usedlin (sedimentov) odlagale zelo dolgo, več sto tisoč let. Hkrati mokra tla na Ljubljanskem barju nudijo idealne pogoje za proučevanje nekdanjega okolja tudi v mnogo mlajšem obdobju, v času koliščarjev. S pomočjo peloda v vrtinah in vzorcih z arheoloških najdišč lahko ugotovimo, kakšni gozdovi so nekoč uspevali v okolici Ljubljanskega barja, kako odprta je bila nekdanja krajina in kdaj so ljudje sekali in požigali gozd za potrebe poljedelstva in živinoreje.

Ob koncu zadnje ledene dobe so v okolici nekdanjega jezera na Ljubljanskem barju uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi. Na začetku holocena pred približno 11.700 leti je klima postala toplejša in domnevno tudi vlažnejša. Borovo-brezovi gozdovi so se morali umakniti mešanemu listnatemu gozdu v katerem so prevladovali hrast, brest, lipa, jesen in leska. Zelo zgodaj se je uveljavila tudi bukev, ki se ji je pred dobrimi 9000 leti, verjetno zaradi vlažnejše klime, pridružila jelka. V obdobju pred 6750-6000 leti je klima verjetno postala nekoliko bolj suha, jezero plitvejše, bukev in jelka pa manj razširjeni. Temu je spet sledila razširitev bukve in jelke, kar povezujemo s hladnejšo in vlažnejšo klimo. Človekov vpliv na okolje je v 4. tisočletju pr. n. št., ko je bilo na Ljubljanskem barju veliko koliščarskih naselbin, postajal vse izrazitejši.

Koliščarji so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo za kar so potrebovali odprte površine. Zaradi izsekavanja manjših površin gozda se je sestava pretežno bukovo-jelovih sestojev spreminjala v prid vrstam kot so leska, hrast in navadni gaber, ki za svoje uspevanje potrebujejo več svetlobe; hrast pa so uporabljali tudi za gradnjo kolišč. V plasteh arheoloških naselbin je bil poleg semen odkrit tudi pelod kulturnih rastlin (npr. žito, lan), ki so jih gojili.

Podatkov o razvoju vegetacije v zadnjih 4500 letih je malo, ker so bile v 18. in 19. stoletju zaradi rezanja in požiganja šote uničene mlajše plasti na velikem delu Ljubljanskega barja. Mlajši sediment se je ohranil le na redkih lokacijah (npr. Podpeško jezero, Mali plac, Jurčevo šotišče).

Izbrana literatura

Andrič M. 2020 (v tisku). Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal. BC, Documenta Praehistorica 47.

Andrič M., Tolar T., Toškan B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana.

Golyeva A. in Andrič M. 2014. Palaeoecological reconstruction of wetlands and Eneolithic land use in Ljubljansko barje (Slovenia) based on biomorphic and pollen analysis, Catena 112, 38-47.

Andrič M. 2009. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji. / The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje – a contribution to discussion. Arheološki vestnik 60: 317-331.

Andrič M., Kroflič B., Toman M. J., Ogrinc N., Dolenec T., Dobnikar M., Čermelj B. 2008. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia), Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150-165.


Ljubljansko barje

Julijske Alpe

V zadnjih letih zelo intenzivne palinološke raziskave potekajo tudi na območju Julijskih Alp (Triglavska jezera, Blejsko in Bohinjsko jezero ter visoko barje Šijec).

Raziskave ledenodobnega sedimenta Blejskega jezera so omogočile rekonstrukcijo klimatskih nihanj in sprememb rastlinstva v obdobju pred pribl. 20.000-10.000 leti, odkrili pa smo tudi mikroskopske plasti vulkanskega pepela, ki izvira iz Islandija in Italije. Trenutno potekajo raziskave mlajših plasti, ki so se v Blejskem jezeru in na visokem barju Šijec (Pokljuka) odlagale v zadnjih 10.000 letih.

Pred nekaj leti smo z mednarodno ekipo strokovnjakov v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino, ki v zgornjih 4,5 m skriva kar 6600 let zgodovine geoloških procesov in človekovega vpliva na rastlinstvo. Proučevali smo sedimentološke in geokemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji, ko voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja, so nastajale plasti, bogatejše s flišnim materialom. Potresi (zelo močan je bil zaznan pred ca. 6600 leti) so v jezeru povzročili nastanek podvodnih plazov, ki omogočajo rekonstrukcijo potresne aktivnosti za zadnjih 6600 let. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je zaradi paše začel upadati delež jelke. V železni dobi pred 2600 leti (600 pr. n. št.) se je človekov pritisk na okolje zelo okrepil: obsežno sekanje in požiganje gozda v okolici jezera je, ob vlažnejši klimi, sprožilo močno erozijo tal.

Visokogorje Julijskih Alp je palinološko dokaj neraziskano območje, kjer ni veliko znanega o vplivu človeka na krajino ter predvsem katere naravne vire so izkoriščali v preteklosti. Na območju jezera na Planini pri jezeru in jezera v Ledvicah sta bili izvrtani dve vrtini, kjer prva obsega pozni glacial in celotni holocen ter druga obsega zadnjih ca. 6000 let. S palinološkimi, geokemičnimi in mineraloškimi raziskavami bomo poskušali ugotoviti, kakšen je bil vpliv tako klimatskih sprememb kot človeka na visokogorje Julijskih Alp.

Izbrana literatura

Andrič M., Sabatier P., Rapuc W., Ogrinc N., Dolenec M., Arnaud F., von Grafenstein U., Šmuc A. 2020. 6600 years of human and climate impacts on lake-catchment and vegetation in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Quaternary Science Reviews 227.

Rapuc W., Sabatier P., Andrič M., Crouzet C., Arnaud F., Chapron E., Šmuc A., Develle A-L., Wilhelm B., Demory F., Reyss J-L., Régnier E., Daut G., von Grafenstein U. 2018. 6600 years of earthquake record in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Sedimentology 65, 2018, str. 1777-1799, doi: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2019.106043. [COBISS.SI-ID 1378398].

Lane, C., Andrič, M., Cullen V. L. in Blockley S. P. E. 2011. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quaternary Science Reviews 30, 1013–1018.

Andrič, M. in C. Lane 2011, Vulkanski pepel in pelod iz Blejskega jezera, Gea 21, okt. 2011, 10–11.

Andrič, M., J. Massaferro, U. Eicher, B. Ammann, M. C. Leuenberger, A. Martinčič, E. Marinova in A. Brancelj, 2009. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia, Hydrobiologia 631, 121-141.


Vzorčenje v Julijskih Alpah

Bela krajina

Palinološka raziskava dveh majhnih močvirij v bližini Malega Nerajca (Mlaka) in Gribelj je pokazala, da je človek v zadnjih nekaj tisočletjih močno preoblikoval vegetacijo Bele krajine. Po koncu zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti je v Beli krajini uspeval mešan, večinoma listnat gozd (lipa, leska, hrast, breza, bor). Pred 8900 leti se je sestava vegetacije zelo spremenila, v manj kot sto letih se je, domnevno zaradi vlažnejše klime, razširil gost, večinoma bukov gozd. Pred približno 7800 leti je količina bukve začela upadati in ni še popolnoma jasno, ali je za to spremembo rastlinstva kriva bolj suha klima ali človek. V naslednjih stoletjih se je gozd zarasel z lesko, hrastom in belim gabrom.

Šibek vpliv prvih, neolitskih poljedelcev in živinorejcev na vegetacijo opažamo že pred dobrimi 6000 leti. Pred 5800 leti (t.j. 3500 pr. n. št.) so ljudje gozd požgali, pojavlja se pelod žit in rastlin, značilnih za pašnike, polja in ruderalne površine (npr. ozkolistni trpotec, glavinec, pelin, metlikovke). V naslednjih stoletjih si je bukev opomogla, vendar so se obdobja bolj ali manj intenzivnega človekovega vpliva na okolje (sekanje in požiganje gozda) nadaljevala; v nekaterih obdobjih je celo narasel delež jelke. Človek je v zadnjih 6000 letih, od neolitika dalje, s sekanjem in požiganjem (bukovih) gozdov močno preoblikoval vegetacijo ter vplival na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine. Bukovi (in jelovi) gozdovi so bili v preteklosti mnogo bolj razširjeni kot danes, ko poleg steljnikov, ki jih je vse manj, prevladujeta hrast in gaber.

Bela krajina je zelo stara kulturna krajina, zato je težko oceniti, katere rastline bi rasle tam danes, če človekovega vpliva v preteklih tisočletjih ne bi bilo. Kako daleč v preteklost bi se morali vrniti, da bi naleteli na 'naravno' vegetacijo, in ali so bile podnebne razmere takrat podobne današnjim? Glede na rezultate palinoloških raziskav lahko sklepamo, da bi se, ob odsotnosti človekovega pritiska na okolje in globalnega segrevanja ozračja lahko razširili gozdovi belega gabra in celo bukovi ali bukovo-jelovi gozdovi. V mozaični pokrajini, ki nastane ob zmernem človekovem vplivu na okolje, je biotska raznovrstnost naravne vegetacije večja kot pri vegetaciji, močno degradirani zaradi človeka. Zato so za ohranjanje biodiverzitete in mozaičnosti krajine (steljniki, travniki, obdelana tla, grmišča) potrebne motnje, povezane s tradicionalnim gospodarjenjem.

Izbrana literatura

Šilc, U. in M. Andrič 2012. Dolgoročen vpliv človeka na biotsko raznovrstnost: Primerjava fitocenoloških in palinoloških rezultatov (Bela krajina) / Long-term impact of man on biodiversity. A comparison of phytocoenelogical and palynological results (Bela krajina), v: Andrič M. (ur.). Dolgoročne spremembe okolja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, 55-61, Ljubljana.

Mason, P. in M. Andrič 2009. Neolithic/Eneolithic settlement patterns and Holocene environmental changes in Bela krajina (South-Eastern Slovenia). Documenta Praehistorica 36: 327-335.

Andrič, M. 2008. Pelod razkriva preteklost Bele krajine, Proteus 70 (9/10), maj-jun. 2008, 413-420.

Andrič, M. 2007. The Holocene Vegetation Development in Bela krajina (Slovenia) and the Impact of Fist Farmers on the Landscape, The Holocene 17(6), 2007,763-776.

Andrič, M. in K. J. Willis 2003. The Phytogeographical Regions of Slovenia: a Consequence of Natural Environmental Variation or Prehistoric Human Activity? Journal of Ecology 91: 807-821, 2003


Vzorčenje v Beli krajini

***

Reference

Na vrh