Cilji raziskave
Temeljni ARRS projekt (2014–2017):
Rastlinstvo in hidrologija Ljubljanskega barja nekoč, danes in jutri – posledica sukcesije, človekovega vpliva ali klimatskih nihanj?
Trajanje: 1. julij 2014 – 31. junij 2017
Šifra: J7-6857
Cilji raziskave
Projekt se bo osredotočil na proučevanje okolja v okolici šotišča Mali plac v zadnjih 15,000 letih ter analizo današnjih hidroloških razmer in vegetacije.
Paleoekološke raziskave
Analizirali bomo 5,5 m globoko sedimentološko vrtino, ki je bila zvrtana na lokaciji Mali plac (Kostanjevica) na zahodnem delu Ljubljanskega barja. Podrobna 'multi-proxy' analiza vrtine bo vključevala analizo peloda, rastlinskih makrofosilov, diatomej, stabilnih izotopov C, N v sedimentu, stabilnega C izotopa v lipidih biomarkerjev in radiokarbonsko datiranje rastlinskih makrofosilov. S temi metodami bomo rekonstruirali zgodovino razvoja vegetacije in človekov vpliv na okolje, nekdanje hidrološke razmere, količino hranilnih snovi, globino vode in erozijske procese ter izvor in spremembe organskih snovi zaradi nekdanjih sprememb okolja. Rezultate raziskave bomo primerjali s paleoekološkimi podatki z drugih najdišč in arheološkimi in arheozoološkimi podatki o nekdanji poselitvi in gospodarstvu v Sloveniji in širše.
Ekološke raziskave
Pregledali bomo trenutno stanje vegetacije ter izvedli vegetacijske popise po standardni srednjeevropski metodi in izdelali podrobne vegetacijske karte rastlinskih združb. Skozi celo vegetacijsko sezono bomo spremljali hidrološke razmere in izmerili osnovne parametre vode (pH, elektroprevodnost), ki so odločilni za prostorsko razporeditev in raznolikost združb. Na podlagi historičnih podatkov o flori in vegetaciji, analize stanja iz leta 1987, 1999 in recentnih podatkov bomo dobili vpogled v spremembe vegetacije v zadnjih 100 letih in naredili načrt gospodarjenja, ki bi vzpostavilo nekdanje stanje. Vzporedno bodo potekale tudi analize alg in meritve izotopske sestave recentnih vzorcev, s katerimi bomo ocenili trofično stanje.
Ekološke raziskave so pomembne za razumevanje rezultatov paleoekoloških raziskav, ker nam omogočajo neposredno opazovanje delovanja ekosistema in nastajanja paleokološkega zapisa ob znanih vegetacijskih in hidroloških razmerah. S primerjavo rezultatov ekoloških in paleoekoloških raziskav bomo bolje razumeli dolgoročne spremembe okolja na lokaciji Mali plac in lažje načrtovali varstvo okolja in renaturacijske ukrepe.