Opis

V knjigi je predstavljenih devet prispevkov, ki obravnavajo spremembe nekdanjega in današnjega okolja v Sloveniji. Pri nastajanju knjige je sodelovalo 21 avtorjev, ki prihajajo iz 14 različnih raziskovalnih organizacij. Naš cilj je okrepiti komunikacijo in sodelovanje med slovenskimi raziskovalci, ki se ukvarjamo s paleoekološkimi in ekološkimi raziskavami, zato teme prispevkov prihajajo iz na videz zelo različnih, a med seboj povezanih raziskovalnih področij kot so: arheozoologija, biologija, ekologija, geoarheologija, palinologija, varstvo okolja, dendrokronologija, arheobotanika, geokemija, krasoslovje in geografija.

Prvi prispevek avtorja Boruta Toškana opozarja na pomen tafonomskih procesov pri nastajanju arheozoološkega zapisa. Avtor pokaže, kako prehranjevalne navade sov in drugi procesi na arheološkem najdišču pomembno vplivajo na odlaganje kostnih ostankov malih sesalcev, s pomočjo katerih rekonstruira nekdanje okolje v okolici arheoloških najdišč na Ljubljanskem barju. Tudi alge so dober pokazatelj okoljskih razmer in imajo velik raziskovalni potencial za rekonstrukcijo okolja v preteklosti. Študija Aleksandre Krivograd Klemenčič predstavlja izjemno pestrost barjanskih vrst alg v Sloveniji ter ranljivost njihovih habitatov. Zaradi pomanjkanja takšnih, za paleoekološke raziskave primernih habitatov na Divaškem Krasu, ki je arheološko zelo zanimiva regija, o razvoju holocenske kraške krajine vemo le malo. Prispevek Tomaža Fabca razkriva, da so vrtače zelo dragocen vir pedoloških in (geo)arheoloških podatkov o vplivu človeka na razvoj nekdanje krajine. Vpliv človeka na biotsko raznovrstnost je bil pomemben tudi v Beli krajini, kjer je primerjava rezultatov fitocenoloških in palinoloških raziskav (Urban Šilc in Maja Andrič) pokazala, da ekstenzivne motnje vplivajo na sestavo vegetacije in skozi daljša časovna obdobja prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v pokrajini. Dendrokronološke raziskave so med arheologi, ki jih zanima čim natančnejše določanje starosti arheoloških najdišč, zelo dobro znane. Prispevek Toma Levaniča predstavlja drugo, med arheologi malo manj znano vlogo dendrokronologije: njeno uporabnost pri rekonstrukciji nekdanjega okolja in klime. Šesti prispevek (Igor Pavšič, Sonja Škornik in Mitja Kaligarič) predstavlja ostanke semen, pridobljene iz gradbenega materiala prek sto let stare cimprane hiše iz Lendavskih goric, s pomočjo katerih so avtorji rekonstruirali biodiverziteto plevelnih združb nekdanje kulturne krajine. Nives Ogrinc, Stefano Covelli, Bojan Ogorelec, Jadran Faganeli in Mihael Budja s pomočjo geokemične analize in radiokarbonskega datiranja štirih vrtin rekonstruirajo holocensko paleookolja Tržaškega zaliva, ki je bil v času würmske regresije kopno, prepleteno s strugami rek in barji. Avtorji so s pomočjo analize izotopske sestave sedimenta rekonstruirali tudi holocenska nihanja morske gladine. V osmem prispevku Nadja Zupan Hajna, Andrej Mihevc, Petr Pruner in Pavel Bosák predstavljajo paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave v jamah in razkrivajo, da je veliko jamskih sedimentov verjetno bistveno starejših od pleistocena in holocena; najstarejše plasti so verjetno miocenske starosti. Prispevek Mateja Gabrovca, Blaža Komca in Matije Zorna, ki zaključuje knjigo, opozarja na uporabnost katastrskih virov za preučevanja intenzivnosti geomorfnih procesov. Avtorji so s pomočjo podatkov o rabi tal v zadnjih dveh stoletjih izdelali model erozijskih procesov za Zgornje Posočje.

Spletna stran Dolgoročne spremembe okolja

Na vrh

Kazalo vsebine

Predgovor / Preface (Maja ANDRIČ)

Mali sesalci kot orodje za prepoznavanje paleookoljskega zapisa – vloga tafonomije ali drobni tisk, ki ga ne gre zanemariti / Small mammals as a tool to recognise the palaeoenvironmental signature – the role of taphonomy or the small print, which should not be overlooked (Borut TOŠKAN)

Floristična raziskava alg v izbranih slovenskih barjih / Floristic research of algae in selected bogs of Slovenia (Aleksandra KRIVOGRAD KLEMENČIČ)

Geoarheološke lastnosti zapolnitev vrtač na Divaškem Krasu (jugozahodna Slovenija) / Geoarchaeological nature of the doline infills in the Divača Karst region (SW Slovenia) (Tomaž FABEC)

Dolgoročen vpliv človeka na biotsko raznovrstnost. Primerjava fitocenoloških in palinoloških rezultatov (Bela krajina) /  Long-term impact of man on biodiversity. A comparison of phytocoenelogical and palynological results (Bela krajina) (Urban ŠILC, Maja ANDRIČ)

Dendrokronologija in njena uporabnost za rekonstrukcijo paleookolja / Dendrochronology and its application in the reconstruction of the palaeoenvironment (Tom LEVANIČ)

Spremembe agrobiodiverzitete v zadnjih 150 letih na podlagi raziskave semen iz gradbenega materiala cimprane hiše / Seed diversity from cob cottage building material indicates changes in agrobiodiversity in the past 150 years (Igor PAUŠIČ, Sonja ŠKORNIK, Mitja KALIGARIČ)

Rekonstrukcija paleookolja Tržaškega zaliva v holocenu z uporabo geokemijskih metod / Reconstruction of the Holocene palaeoenvironment of the Gulf of Trieste by using geochemical methods (Nives OGRINC, Stefano COVELLI, Bojan OGORELEC, Jadran FAGANELI, Mihael BUDJA)

Starost jamskih sedimentov v Sloveniji / The age of cave sediments in Slovenia (Nadja ZUPAN HAJNA, Andrej MIHEVC, Petr PRUNER, Pavel BOSÁK)

Vpliv sprememb rabe tal na geomorfne procese v zadnjih stoletjih na primeru Zgornjega Posočja / The influence of land-use changes on geomorphic processes during recent centuries on the example of Zgornje Posočje (Matej GABROVEC, Blaž KOMAC, Matija ZORN)

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-376-1

Specifikacija

trda vezava • 20 × 29 cm • 120 strani • 10 barvnih in 4 črno-bele fotografije, 14 grafov, 12 preglednic in 13 zemljevidov

Cena

30,00 EUR (redna)
26,00 EUR (klubska)

E-objave

(17 MB)
Biblos (pdf)
ISBN 978-961-254-592-5