Osnovni podatki
Sodelavci:
dr. Benjamin Štular, Ivan Marija Hrovatin
 
Trajanje:
1. januar 2007–31. december 2008
Opis

Različne vrste arheološkega gradiva nudijo različne možnosti za razumevanje preteklosti. Medtem ko grobišča dajejo podatke o ideologiji, religiji in družbi, naselbine nudijo informacije o vsakodnevnem življenju in gospodarstvu. Da bi razumeli sedanjo Evropo, moramo raziskovati njene srednjeveške korenine. Ker so bile neagrarne naselbine ključni prostori za prenos znanja in idej v srednjeveški Evropi, imajo poseben pomen za razumevanje širokih historičnih procesov.

Projekt se osredotoča na tri vzorčne primere, dva v Sloveniji in enega v Republiki Češki:

  • Pržanj
  • Mali grad v Kamniku
  • Pohansko.

Eno od večjih naselbinskih najdišč v Sloveniji je zgodnjesrednjeveška naselbina Pržanj (danes severni del Ljubljane). Ima obrtniške značilnosti, kar je njena posebnost.

Mali grad v Kamniku je bil centralni kraj vsaj od 10. stoletja do sredine 13. stoletja. Še posebej je pomembno obdobje druge polovice 10. stoletja in 11. stoletja. V tem času je na področju današnje Slovenije potekal proces fevdalizacije, ko je prej 'slovansko' ozemlje postalo del otonskega cesarstva. Procese the sprememb lahko opazujemo na več ravneh (drobne najdbe, naselbina, pokrajina, mikro regija). Tako lahko preučujemo ne le vpliv otonskega cesarstva na ozemlje današnje Slovenije, temveč opazujemo tudi nekatere procese, ki so značilni za vse cesarstvo. Raziskave Malega gradu so za Slovenijo velikega pomena tudi zaradi vzpostavljanja kronološke sheme materialne kulture za visoki srednji vek.

Politična tvorba, ki je v 9 st. obstajala na ozemlju današnje Moravske, vzhodni polovici republike Češke, je bila t.i. Velika Moravska. Ena od izstopajočih naselbin je Pohansko pri Breclavu, ki je znotraj srednjeveške Moravske izstopala tako po svojem statusu kot tudi funkciji. Njeno upravno-politično funkcijo lahko povežemo s t.i. dvorom velmoža, ki je tekmoval s fenomenom palacija, središča karolinško-otonskih pfalc. Zelo verjetno je bilo ena od rezidenc moravskega vladarja ali njegovega namestnika. Središčni prostor je ustvaril mnogo, vklučno z novim znanjem in informacijami, kar je močno vplivalo na njegovo okolico. Tam se je razvila zelo zapletena družbena struktura. Pohansko je lahko primer, kakšna je bila vloga neagrarne naselbine pri prenosu idej in znanja v družbo zgodnjesrednjeveške srednje in vzhodne Evrope.

Cilj

Naš cilj je, da bi s poznavanjem neagrarnih naselbin, ki so ključni prostori za prenos znanja in idej v srednjeveški Evropi, okrepili poznavanje skupnih temeljev sedanje Evrope.

Pričakovani rezultat projekta

S pomočjo zgoraj naštetih treh najdišč osvetliti naslednja raziskovalna vprašanja:

prenos ideologije (krščanstva) iz neagrarnih naselbin

prenos znanja obrtnih tehnologij z neagrarnih naseij in med njimi

neagrarna naselja kot prostor razpečevanja uvoženega

neagrarna naselja kot središča trgovine na dolge razdalje

vloga neagrarnih naselij v razvoju zapletenih družbenih struktur.