Opis

Projekt obsega preučevanje kulturne dediščine izbranih prazgodovinskih skupnosti na področju današnje Slovenije v obdobju od 5. stoletja pred našim štetjem do sredine prvega stoletja našega štetja. Kulturno to pomeni od obdobja konca starejše železne dobe, obdobje celotne mlajše železne dobe do zaključka procesa romanizacije. V okviru projekta bo preučevana materialna kultura s tega področja (predmeti), interpretacije manipulacije s predmeti materialne kulture (rituali pokopa, darovanja in žrtvovanja) ter poselitveni vzorci; duhovna kultura, ki jo lahko rekonstruiramo (odrazi obredij, epigrafski spomeniki, zapisi o mitologiji) ter zgodovinski viri sodobnikov, ki pričajo o tem področju. Materialni predmeti, rituali in epigrafski ter zgodovinski viri bodo uporabljeni za preučevanje stikov s sosednjimi kulturami in civilizacijami ter kot dokumenti za prepoznavanje kulturnega razvoj v treh časovnih obdobjih – v času med 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem; v času med 3. in 1. stoletjem pred našim štetjem ter času med 2. stoletjem pred in 1. stoletjem našega štetja.

V raziskave bodo vključena arheološka odkritja s prostora jugo-zahodne (Primorska in Kras), osrednje in jugo-vzhodne (Dolenjska) ter vzhodne Slovenije (Štajerska in Prekmurje). Izbiro raziskovalnih področij je narekovala vsebina projekta oziroma načrt opazovanja dinamike kulturnih in ekonomskih stikov med sredozemskimi civilizacijami ter prazgodovinskimi kulturami Evrope oziroma njihovih alpskih, panonskih ter balkanskih vplivov.

V najstarejšem obdobju mlajšeželeznodobne poselitve Slovenskega prostora so zraven vplivov sredozemskih civilizacij na področju severnega Jadrana, kjer ni bilo kulturnih prekinitev, ter vplivov iz alpskega in balkanskega prostora, dominantni vplivi vzhodnokeltske civilizacije na vzhodu, ki prav tam povzročijo najobčutnejšo kulturno spremembo oziroma prekinitev regionalnega kulturnega razvoja.

V srednjem obdobju mlajšeželeznodobne poselitve Slovenskega prostora so zraven vedno močnejših vplivov rimske republike, ki se končajo z zasedbo obalnega dela, dominantni predvsem kulturni vplivi iz alpskega prostora , vzdržuje pa se tudi kontinuiteta stikov z vzhodnimi Kelti. Kontinuiran kulturni razvoj in vzpostavitev Mokronoške kulturne skupine pomeni vrhunec lokalne proizvodnje ter širjenje njenih vplivov proti zahodu, severu, jugu in vzhodu. V končnem obdobju se obalni prostor konsolidira v okviru rimske države, osrednje in vzhodno slovensko ozemlje pa sta najprej vključena v Noriško kraljestvo, v katerem se intenzivirajo kulturni stiki tako z alpskim kot tudi balkanskim prostorom vzhodnih Keltov, na koncu pa sta oba, brez intenzivnih sprememb vključena v rimsko državo.