Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Kulturna dediščina Krvavca - priprava turističnega produkta in njegovega vodenja
Sodelavci:
, , ,
dr. Andreja Breznik
 
Trajanje:
1. januar 2007–31. december 2009
Šifra:
L6-9233-0618-06
Opis

Arheologija celotnega srednjega veka je pri nas v primerjavi z drugimi arheološkimi obdobji najslabše razvita. Zgodnjesrednjeveško in viskosrednjeveško najdišče Na Bleku na Krvavcu (7./8. - 13./14. st.) izkazuje izjemno ohranjenost nekaterih stavb, ki so bile opuščene z notranjo opremo vred, tako da lahko govorimo o tako imenovanem "fenomenu Pompeji". Vprašanje, s kakšnimi nameni so se ljudje podajali v visokogorje, še ni razrešeno. V veliki meri je odvisno od rekonstrukcije paleookolja. Arheološko najdišče leži na robu smučišča Krvavec. Prostor smučišča je poleti turistično slabo izkoriščen. To vabi k povezavi kulturne dediščine in turizma. Ena od možnosti, ki se na Krvavcu ponuja kot neposredna aplikacija kulturne dediščine v obliki dodatne ponudbe za prosti čas, je dejavnost arheološkega parka oziroma muzeja na prostem. Raznolikost vsebin in ekonomski pomen zahtevajo ustrezen način upravljanja, ki je usklajen z lastniškimi razmerji, vključitvijo v javno življenje in izrabo, ki je skladna s spomeniškovarstvenimi merili.


Iz zloženke o Krvavcu v preteklosti

Zaradi specifičnosti razmer je treba za Krvavec tak model upravljanja turističnega produkta posebej razviti. Iz zloženke o Krvavcu v preteklosti Raziskava ima zato več medsebojno povezanih ciljev. Prvi je, s pomočjo terenskih raziskav v treh kratkih poletnih sezonah v viskogorju in njihove kabinetne ter laboratorijske analize zbrati dovolj podatkov, ki bi omogočili pojasniti vzroke bivanja na Krvavcu in njegovo rekonstrukcijo v preteklosti. S tem bo dana stvarna podlaga za pripravo turističnega produkta, arheološkega muzeja na prostem. Gre za vzpostavitev turistične atrakcije z močno zgodbo in izobraževalno vsebino, ki pritegne nov profil obiskovalcev, dodatno zadrži starega, s tem zapolni sezonsko praznino, da novo draž stari glavni sezoni, podaljša čas bivanja, poveča izdatke obiskovalcev in z vsem tem prinese večji turistični zaslužek. Omogoči pa tudi primerjalno prednost pred konkurenčnimi smučišči, ki podobne atrakcije nimajo, saj gre za prvi tak primer. Ostanki hiše iz 8.-10. stol.

Rezultati

Benjamin ŠTULAR, Vloga kulturne dediščine pri trajnostnem razvoju varovanih območij na primeru arheološke dediščine v Kamniško-Savinjskih Alpah. – Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008, 2008, 341–353.

Andreja BREZNIK, The archaeological park activity in Slovenia: but when?. – EXAR Conference paper, 2008.

Andrej PLETERSKI, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku (Die Küchenkultur im Frühmitelalter). Ljubljana, 2008.

Andrej PLETERSKI, Luka PERŠIČ, Krvavec. – Srednji vek: arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter: Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana 2008, 137–144.

Andrej PLETERSKI, Nekateri topografski vidiki obrednih mest / (Some Topographic Aspects of Ritual Places). – Studia ethnologica Croatica 21/1, 2009, 27–46.


Ostanki hiše iz 8.–10. stoletja.

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC