Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Jurska in kredna radiolarijska stratigrafija Južnih Alp v severozahodni Sloveniji: časovna opredelitev dinamike sedimentacijskih bazenov na robu Neotetide
Sodelavci:
, , , ,
 
Trajanje:
1. julij 2011–30. junij 2014
Šifra:
J1-4198 (C)
Opis

Območje, ki ga bomo preiskovali, pripada vzhodnemu delu Južnih Alp, kjer se danes prekrivajo dinarske in južnoalpske strukture. V mezozoiku je območje pripadalo vzhodnemu delu kontinentalnega roba Jadranske plošče, obrnjenemu proti oceanu Meliata-Maliac, ki se je odprl v srednjem triasu kot zaliv Neotetide. Na nasprotnem, zahodnem delu je Jadranska plošča mejila na Alpsko Tetido, ki se je formirala v srednji juri kot del Atlantskega oceanskega sistema. Predlagane podrobne stratigrafske raziskave na območju Južnih Alp bodo dale ključne podatke za razumevanje razvoja obeh oceanskih sistemov in njunih medsebojnih vplivov, kakor tudi geodinamske evolucije kasnejšega Alpsko-Dinarsko-Karpatskega orogenega sistema. 
Na območju raziskav ločimo štiri paleogeografske enote: Bovški in Blejski jarek, ki sta se formirala proti koncu spodnje jure, Julijski prag, ki je bil od srednje jure podmorska planota, in Tolminski jarek, ki je obstojal od začetka jure in je mejil na večjo stabilno karbonatno platformo. Med temi sedimentacijskimi bazeni je imel Blejski jarek najbolj distalen položaj na kontinentalnem robu. Na tak položaj kaže starost flišnih sedimentov, ki so se v Blejskem jarku začeli odlagati v spodnji kredi, v Tolminskem jarku pa šele v obdobju campanij-maastrichtij.
Kompletna stratigrafska zaporedja od spodnje jure do sredine krede so na obravnavanem območju lepo odkrita. Za vsako enoto smo izbrali referenčne profile, na katerih bomo detajlno proučili sedimentno zaporedje in fosilni zapis. Poseben poudarek bo na tistih delih stratigrafskega zaporedja, ki so bistvenega pomena za rekonstrukcijo dinamike sedimetacijskih bazenov. Natančna časovna opredelitev bo temeljila na mikropaleontoloških raziskavah, predvsem radiolarijev, v krednih zaporedjih pa tudi nanoplanktona. Zaporedja bomo korelirali z ustreznimi zaporedji v Dinaridih (od Hrvaške do Grčije), Severnih Apneniških Alpah in Karpatih (v Avstriji in od Slovaške do Romunije) ter v Južnih Alpah (v severni Italiji).
Cilja predlaganega projekta sta 1) podrobna študija ključnih profilov, o katerih so na voljo samo pomanjkljivi ali zastareli podatki in 2) kompilacija relevantnih stratigrafskih podatkov z različnih lokalitet v celovito korelacijsko shemo, ki bo opredelila vse glavne tektonsko-stratigrafske dogodke v prostoru in času. Pri korelaciji bodo posebej pozorno obravnavani naslednji dogodki:
- faze subsidence v spodnji in srednji juri (verjetno prva v pliensbachiju in naslednja v bajociju);
- začetek narivanja ofiolitnih pokrovov v skrajnih notranjih dinarskih conah in razvoj karbonatnih platform na ofiolitnih pokrovih (verjetno zgornja jura do najnižjega dela krede);
- formiranje prvih predorogenih ("foreland") bazenov (spodnja kreda);
- ponovna subsidenca (povezana z močnim erozijskim dogodkom) v Tolminskem jarku in verjetno sočasno formiranje velikih neptunskih dajkov na robu Julijskega praga (srednji del krede).
Pomen pričakovanih rezultatov lahko povzamemo v naslednjih točkah:
1) Natančna časovna opredelitev različnih dogodkov bo pojasnila dinamiko razvoja jurskih in krednih sedimentacijskih bazenov na obravnavanem območju in bo pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju palinspastičnih modelov na širšem območju orogena.
2) Natančne datacije različnih formacij bodo hkrati omogočile globalno korelacijo in interpretacijo stratigrafskih zaporedij z vidika klimatskih sprememb in evstatičnih nihanj morske gladine.
3) Na bolj lokalnem nivoju bo podrobnejša stratigrafska razčlenitev služila kot osnova za izboljšavo tektonske rekonstrukcije Julijskih Alp.
4) Formalno bodo opisane nekatere litostratigrafske enote, ki so trenutno še slabo datirane in nimajo imen. Ti rezultati bodo prispevek k boljši stratigrafski nomenklaturi.
5) Pomemben cilj projekta je promocija naravne dediščine Slovenije. Obravnavani profili se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, ovrednoteni bodo z vidika ohranjanja in varovanja naravne dediščine.

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Raziskovalna področja

Stratigrafija P450