Osnovni podatki
Opis

Izhodišča:
Ozemlje današnje Slovenije v arheoloških dobah ni nikoli kazalo enotne kulturne podobe. Arheološki viri pričajo, da so se v železni dobi izoblikovale izrazite kulturne regije, ko je na tem prostoru nastalo več ozemeljskih skupnosti, ki so jih razdvajali različni običaji in materialna kultura. V prvem tisočletju pr. Kr. so vidne spremembe in premiki v poselitvenem vzorcu z nastajanjem novih lokalnih središč, opazen pa je tudi proces družbenega razslojevanja. Najizrazitejše so kulturne razlike med skupinama na območju Dolenjske in v Posočju, ki sta hkrati doživljali največji kulturno-gospodarski razcvet. Za preučevanje družbenih in kulturnih identitet ter lokalnih oz. regionalnih posebnosti so zelo zgovoren vir grobišča, pri čemer so nedvomno odločilnega pomena njihova raziskanost, natančnost dokumentiranja in dovolj velik vzorec za primerjalne analize. Poseben vir in izziv za interpretacijo predstavlja ikonografija situlske umetnosti, ki s svojo pripovednostjo odpira okno v idejni svet in življenje prazgodovinskih družb na prostoru med Padsko nižino in Podonavjem v železni dobi. Glede razlag ikonografskega programa pa se mnenja nekoliko razhajajo.


Starejšeželeznodobne skupnosti v Sloveniji

Stanje raziskav:
Glavne kulturne značilnosti obeh regij v prvem tisočletju pr. Kr. so že jasno definirane na osnovi dosedanjih raziskav, postavljen je tudi trden kronološki okvir razvoja obeh skupnosti. Objavljen je precejšen del arheološkega gradiva, izdelane so tudi tipološke študije indikativnih predmetov. Obstajajo tudi analize in poskusi rekonstrukcije poselitvene slike, noše in družbene strukture. Doslej je bila večje pozornosti deležna dolenjska skupina, predvsem zaradi gomil s prestižnimi vojaškimi pokopi in izstopajočimi ženskimi opravami ter figuralnimi upodobitvami situlske umetnosti. Kljub temu pa veliko gradiva še ni bilo natančneje ovrednotenega. Ker v svetolucijski skupnosti niso imeli navade dajanja orožja v grob, je tam razločevanje med žensko in moško nošo težavnejše in družbena struktura manj jasna, zato ta skupina v tem smislu še ni bila predstavljena.

Cilj:
Eden izmed ciljev predlaganega projekta je vzpostaviti skupno računalniško bazo podatkov o referenčnih grobnih sestavih iz časa starejše železne dobe za nadaljnje raziskave. Z bazičnimi raziskavami in primerjalnimi analizami ter z novimi metodološkimi pristopi bomo poskušali poglobiti spoznanja o prazgodovinskih skupnostih, družbeni diferenciaciji in formiranju kulturnih identitet na ozemlju današnje Slovenije. S pripravo kataloga arheoloških najdb z Vač pa želimo zaključiti akcijo dokumentiranja največjih fondov gradiva iz območja Slovenije v tujih muzejih, kar je deziderat slovenske arheološke vede.

Izvajanje:
V projekt bodo vključeni sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete pri Univerzi v Ljubljani ter Narodnega muzeja Slovenije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem bronaste in železne dobe. Te ustanove zagotavljajo tudi potrebno infrastrukturo za izvajanje projekta z obsežnimi strokovnimi knjižnicami, računalniško tehnično podporo ter razstavnimi zmogljivostmi.

Rezultati:
Podatkovna baza in digitalizirani načrti izbranih grobišč bodo na razpolago za nadaljnje raziskave, primerjalne analize in razne aplikacije. Lahko se bo dopolnjevala s podatki za druga najdišča in za druge regije. Rezultati raziskav bodo objavljeni v obliki člankov, razprav ter monografij in bodo tako prispevali k znanstvenemu napredku. Vključeni bodo tudi v izobraževalne in razstavne vsebine, lahko pa se bodo uporabljali tudi za druge namene kot npr. v okviru promocije kulturnega bogastva s slovenskega prostora ipd. Širši javnosti bo namenjena razstava z zloženko ter spremljajočimi predavanji. Raziskave v okviru tega projekta lahko posredno prispevajo tudi k historičnemu razumevanju sodobnih problemov regionalizacije in vloge tega prostora v medregionalnih povezavah.