Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Stran za študente in arheologe na terenu | Dolgoročne spremembe okolja (DSO) | Spletne povezave

Palinološke raziskave

Palinologi proučujemo fosilni cvetni prah (pelod), ki se je skozi tisočletja odlagal v jezerskih in močvirskih sedimentih, po čemer lahko sklepamo, kakšno je bilo nekdanje rastlinstvo. Rezultati raziskave nam povedo, kako se je, zaradi klimatskih nihanj in človekovega vpliva na okolje, spreminjalo rastlinstvo ter v kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje in kako so ga preoblikovali.

Moje raziskovalno delo je izrazito interdisciplinarno in mednarodno vpeto. V sodelovanju z raziskovalci drugih ved proučujemo spremembe poznoglacialnega in holocenskega okolja, da bi bolje razumeli, kako in zakaj se (je) spreminja(la) nekdanja in današnja pokrajina. Največ palinoloških raziskav poteka na Ljubljanskem barju, v Julijskih Alpah in Beli krajini.

Področja raziskav v Sloveniji

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je paleoekološko in arheološko najbolje raziskana regija Slovenije. Zaradi visokega nivoja talne vode so pogoji za ohranitev rastlinskih ostankov v z vodo prepojenih plasteh Ljubljanskega barja odlični, pelod v kulturnih plasteh večine arheoloških najdišč je dobro ohranjen, še zlasti pa se je ohranil v karbonatnih plasteh pod njimi. Na Ljubljanskem barju izvajamo pelodne analize vrtin in vzorcev z arheoloških najdišč.

Rezultati multidisciplinarnih paleoekoloških raziskav (Andrič et al. 2008) kažejo, da so ob koncu zadnje ledene dobe v okolici nekdanjega jezera na Ljubljanskem barju uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi. Pred 11.700 leti, ko je klima postala toplejša in vlažnejša, se je razširil mešan listnat gozd, jezero pa je postalo plitvejše in bogatejše s hranilnimi snovmi. Zelo zgodaj se je uveljavila tudi bukev, ki se ji je pred dobrimi 9000 leti, verjetno zaradi vlažnejše klime, pridružila jelka. V obdobju pred 6750-6000 leti je klima verjetno postala nekoliko sušnejša, jezero plitvejše, bukev in jelka pa manj razširjeni. Bukovo-jelovi gozdovi so se ponovno razširili v obdobju po 4000 pr. n št., vendar pa je hkrati tudi človekov vpliv na okolje (npr. sekanje gozda) postajal vse izrazitejši.

Neolitski prebivalci Ljubljanskega barja so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo za kar so potrebovali odprte površine. Sekanje in požiganje gozda je vplivalo na sestavo vegetacije. V plasteh arheoloških naselbin na Ljubljanskem barju je bil poleg semen odkrit tudi pelod kulturnih rastlin (npr. žito, lan), ki so jih v 4. tisočletju pr. n. št. gojili koliščarji.

Podatkov o razvoju vegetacije v zadnjih 4500 letih je malo, ker so bile v 18. in 19. stoletju zaradi rezanja in požiganja šote uničene mlajše plasti na velikem delu Ljubljanskega barja. Mlajši sediment se je ohranil le na redkih lokacijah (npr. Podpeško jezero, Mali plac, Jurčevo šotišče), trenutno potekajo raziskave mokrišča Mali plac in Jurčevega šotišča pri Bevkah.

Literatura

Andrič, M., J. Turk in Velušček A. 2005. Palynological and sedimentological research on Ljubljansko barje (Slovenia). Resnikov prekop site – preliminary results. −V: Della Casa in M. Trachsel (ur.). WES '04. Wetland Economies and Societies. Proceedings of the international conference Zurich, 10-13 March 2004, Collectio archaeologica 3, 219–220, Zürich.

Andrič, M. 2006. Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop. Does pollen record in archaeological ‘cultural layer’ tell us what vegetation was growing around the settlement? Case study: ‘Resnikov prekop’. − V: A. Velušček (ur). Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103–113, Ljubljana.

Andrič, M. 2007. Why were the Neolithic landscapes of Bela krajina and Ljubljana Marshes regions of Slovenia so dissimilar? Documenta Praehistorica 34: 177-189.

Andrič, M., B. Kroflič, M. J. Toman, N. Ogrinc, T. Dolenec, M. Dobnikar, B. Čermelj, 2008. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia), Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150-165.

Andrič, M. 2009. Klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo koncem pleistocena in v holocenu, Strani 20-23 v: P. Turk, J. Istenič, T. Knific and T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.

Andrič, M. 2009. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji. The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje – a contribution to discussion. Arheološki vestnik 60: 317-331.

Andrič, M., B. Toškan, J. Dirjec in Gaspari A. 2012. Arheološki in okoljski zapis v sedimentu vodne kotanje iz začetka 1. stoletja n. št. na lokaciji NUK II v Ljubljani / The early 1st century AD water depression at the NUK II site (Emona). − V: A. Gaspari in M. Erič (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 409–416, Ljubljana.

Golyeva A. in Andrič M. 2014. Palaeoecological reconstruction of wetlands and Eneolithic land use in Ljubljansko barje (Slovenia) based on biomorphic and pollen analysis, Catena 112, 38-47.

Andrič Maja, Tolar Tjaša, Toškan Borut 2016 Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana.

Andrič M., Človekov vpliv na na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) / Human impact on the vegetation of the western Ljubljansko barje in late prehistory (ca. 1000–50 cal. BC). Case study: Vrhnika (Dolge njive). − Arheološki vestnik 67, 2016, 259–275.

ANDRIČ Maja, VERBIČ Tomaž, LOMAX Johanna, TOLAR Tjaša. Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana) / Embankment of the Ljubljanica River at Špica (Ljubljana) and human impact on the environment in late prehistory. − Arheološki vestnik 68, 2017, 479-498.


Ljubljansko barje

Julijske Alpe

Na območju Julijskih Alp raziskave potekajo v Blejskem in Bohinjskem jezeru, na visokem barju Šijec (Pokljuka), v zadnjih letih pa smo vzorčili tudi sediment Triglavskih jezer. Raziskave ledenodobnega sedimenta Blejskega jezera so omogočile rekonstrukcijo klimatskih nihanj in sprememb rastlinstva v obdobju pred pribl. 20.000-10.000 leti (Andrič et al. 2009 ), odkrili pa smo tudi mikroskopske plasti vulkanskega pepela, ki izvira iz Islandija in Italije (Lane et al. 2011, Andrič in Lane 2011). Trenutno, v sodelovanju s partnerji. potekajo intenzivne raziskave 12m globokih vrtin, ki smo jih leta 2012 zvrtali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da je regijo pred 6800 leti prizadel izjemno močan potres, v železni dobi pa je v okolici Bohinjskega jezera prišlo do zelo močnega izsekavanja bukve za potrebe metalurgije.

Na območju Triglavskih jezer so palinološke raziskave začasno zastale. Iščem(o) finančna sredstva s katerim bi za tri leta lahko zaposlili mladega raziskovalca/raziskovalko (doktoranta), ki bi opravljal(a) palinološke raziskave na vrtinah s Triglavskih jezer. Če imate kakršnokoli idejo, kako zagotoviti finančna sredstva za nadaljevanje raziskave na tem izjemno zanimivem območju Triglavskega narodnega parka, me prosim kontaktirajte na maja.andric@zrc-sazu.si.

Literatura

Goslar, T., W. O. van der Knaap, S. Hicks, M. Andrič, J. Czernik, E. Goslar, S. Räsänen in H. Hyötylä. 2005. Radiocarbon dating of modern peat profiles: Pre- and post-bomb 14C variations in the construction of age-depth models. Radiocarbon 47(1): 115-134.

Sjögren P., W. O. van der Knaap, J. F. N. Leeuwen, M. Andrič in A. Grünig. 2007. The occurrence of an upper decomposed peat layer, or ˝kultureller Trockenhorizont˝, in the Alps and Jura Mountains. Mires and Peat 2: 1–14

Andrič, M., J. Massaferro, U. Eicher, B. Ammann, M. C. Leuenberger, A. Martinčič, E. Marinova in A. Brancelj, 2009. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia, Hydrobiologia 631: 121–141.

Andrič, M., A. Martinčič, B. Štular, F. Petek, in T. Goslar. 2010. Land-use changes in the Alps (Slovenia) in the fifteenth, nineteenth and twentieth centuries AD: A comparative study of the pollen record and historical data. The Holocene 20(7): 1023–1037.

Lane, C., Andrič, M., Cullen V. L. in Blockley S. P. E. 2011. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quaternary Science Reviews 30, 1013–1018.

Andrič, M., N. Jaecks Vidic, M. Ogrin in J. Horvat 2011. Paleoekološki podatki o človekovem vplivu ob gozdni meji na planini Klek v Julijskih Alpah / Palaeoecological evidence for human impact at the forest line at Klek in the Julian Alps, Arheološki vestnik 62, 375–392.

Andrič, M. 2011. Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine = Lateglacial vegetation at Lake Bled and Griblje Marsh (Slovenia): a comparison of (in last glacial maximum) glaciated and non-glaciated landscapes. V: Toškan, B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments. Poceedings in honour of Ivan Turk's jubilee, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 235–249.

Andrič, M. in C. Lane 2011, Vulkanski pepel in pelod iz Blejskega jezera, Gea 21, okt. 2011, 10–11.

Feurdean A., A. Perşoiu, I. Tanţău, T. Stevens, E.K. Magyari, B.P. Onac, S. Marković, M. Andrič, S. Connor, S. Fărcaş, M. Gałka, T. Gaudeny, W. Hoek, P. Kolaczek, P. Kuneš, M. Lamentowicz, E. Marinova, D.J. Michczyńska, I. Perşoiu, M. Płóciennik, M. Słowiński, M. Stancikaite, P. Sumegi, A. Svensson, T. Tămas, A. Timar, S. Tonkov, M. Toth, S. Veski, K.J. Willis, V. Zernitskaya. 2014, Climate variability and associated vegetation response throughout Central and Eastern Europe (CEE) between 60 and 8 ka, Quaternary Science Reviews 106, 206–224.

Andrič Maja, Tolar Tjaša, Toškan Borut 2016 Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana.


Vzorčenje v Julijskih Alpah

Bela krajina

V Beli krajini je bila opravljena palinološka raziskava majhnih močvirij Mlaka (pri izviru Lahinje v bližini Malega Nerajca) in mokrišč v okolici vasi Griblje, da bi proučili vpliv prvih poljedelcev in živinorejcev na okolje in vegetacijo. Palinološke raziskave (Andrič 2007) so pokazale da je Bela krajina zelo stara kulturna krajina z dolgo zgodovino človekovega vpliva na vegetacijo. Človek je v zadnjih 6000 letih, od neolitika dalje, s sekanjem in požiganjem (bukovih) gozdov močno preoblikoval vegetacijo ter vplival na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine. Bukovi (in jelovi) gozdovi so bili v preteklosti mnogo bolj razširjeni kot danes, ko poleg steljnikov, ki jih je vse manj, prevladujeta hrast in gaber.

Literatura

Andrič, M. in K. J. Willis 2003. The Phytogeographical Regions of Slovenia: a Consequence of Natural Environmental Variation or Prehistoric Human Activity? Journal of Ecology 91: 807-821, 2003

Andrč, M., Paleookolje v Sloveniji in severnemu delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini. / The vegetation of Slovenia and northern Istria in late prehistory. − Arheološki vestnik 55, 2004, 509-525.

Andrič, M. 2007. The Holocene Vegetation Development in Bela krajina (Slovenia) and the Impact of Fist Farmers on the Landscape, The Holocene 17(6), 2007, 763-776

Andrič, M. 2007. Why were the Neolithic landscapes of Bela krajina and Ljubljana Marshes regions of Slovenia so dissimilar? Documenta Praehistorica 34: 177-189.

Andrič, M. 2008. Pelod razkriva preteklost Bele krajine, Proteus 70 (9/10), maj-jun. 2008, 413-420.

Mason, P. in M. Andrič 2009. Neolithic/Eneolithic settlement patterns and Holocene environmental changes in Bela krajina (South-Eastern Slovenia). Documenta Praehistorica 36: 327-335.

Andrič, M. 2011. Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine = Lateglacial vegetation at Lake Bled and Griblje Marsh (Slovenia): a comparison of (in last glacial maximum) glaciated and non-glaciated landscapes. Strani 235-249 v: Toškan B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka : proceedings in honour of Ivan Turk's jubilee, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21. Ljubljana.

Šilc, U. in M. Andrič 2012. Dolgoročen vpliv človeka na biotsko raznovrstnost: Primerjava fitocenoloških in palinoloških rezultatov (Bela krajina) / Long-term impact of man on biodiversity. A comparison of phytocoenelogical and palynological results
(Bela krajina), v: Andrič M. (ur.). Dolgoročne spremembe okolja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, 55-61, Ljubljana.

Andrič Maja, Tolar Tjaša, Toškan Borut 2016 Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana.


Vzorčenje v Beli krajini

***

Reference

Na vrh